Imate "kratke živce"? TAKO si lahko pomagate!

Se vam dogaja, da se hitro in pogosto razjezite? Vaši "kratki živci" lahko bistveno poslabšajo kvaliteto vašega življenja. Preberite, kako si lahko pomagate.

Se hitro razjezite?

Povsem normalno je, da se vsak človek kdaj razjezi. Nekateri se takrat usmerijo v šport, drugi raje razbijajo, nekateri ob jezi celo jočejo. A kadar imate "kratke živce", je jeza veliko pogostejša in izražena dosti bolj intenzivno.

To je nekaj znakov, da imate "kratke živce":

Stvari vas hitro iztirijo
Kadar se razjezite, ne zmorete racionalno razmišljati
Počutite se kot, da nad svojimi občutki nimate kontrole
Kadar se razjezite, se poviša vaš krvni tlak in pospeši srčni utrip
Kadar se razjezite, se agresivno do ljudi, ki so vam blizu (kričanje, žaljenje, v skrajnih primerih celo fizično nasilje)

Izbruhi jeze se navadno pojavijo brez opozorila; gre za nekakšno eksplozijo čustev. Včasih vam je lahko kasneje za dogodek žal ali se ga celo sramujete.

Kako "kratki živci" vplivajo na vaše življenje?

Če imate težave z jezo, lahko to bistveno poslabša vaše življenje.

V priljubljeni slovenski soteski po novem obvezna čelada

Zaradi izbruhov jeze imate lahko težave v odnosih, saj ljudi s svojimi dejanji lahko zelo prizadanete. Tudi v družinah lahko starši, ki imajo težave z jezo, za vedno zaznamujejo otroka in mu povzročijo travme.

Vaši "kratki živci" pa imajo vpliv tudi na vaše zdravje. Zaradi tega imate lahko težave s povišanim krvnim tlakom in anksioznostjo. Raziskave pa namigujejo tudi na to, da je več takih ljudi odvisnih od nezdravih substanc (npr. kajenje, alkohol...). Strokovnjaki so celo mnenja, da smo, kadar smo jezni veliko slabši vozniki in tako v večji nevarnosti, da povzročimo prometno nesrečo.

Kako si lahko pomagate?

Vsekakor svetujemo, da naredite nekaj v zvezi s svojo težavo in tako izboljšate svoje zdravje, počutje ter odnose. Za vas smo priprevili nekaj predlogov, kako si lahko pomagate.

Dihalne vaje: Kadar začutite jezo, se poizkusite umiriti. Usedite se in zaprite oči. Eno dlan položite na svoj prsni koš, drugo pa na trebuh. Začnite globoko dihati ter ob tem opazujte svoje telo ter premikanje prsnega koša in trebuha. Dihalnih vaj je več; to je samo ena najbolj klasičnih. Lahko se preizkusite tudi v drugih dihalnih vajah in odkrivate nove tehnike. Dihalne vaje je sicer priporočljivo izvajati vsak dan, tudi takrat, kadar niste jezni.

Pisanje dnevnika: Zelo vam lahko koristi, če si svoje občutke zapisujete. Tako boste lažje sledili trenutkom, ko ste jezni in morda celo odkrili vzorec vašega vedenja. Prav tako pa boste s pisanjem izražali svoje občutke, kar lahko izboljša vaše razpoloženje in prepreči izbruh jeze.

Premor: Kadar sredi pogovora čutite, da se boste razjezili, si vzemite premor. Drugi osebi se opravičite in se umaknite. Lahko greste recimo na sprehod ali pa se samo usedete in zadihate. Ko se pomirite, mirno nadaljujte s pogovorom.

Aktivnosti: Preko športa se lahko znebite stresa, ki je velikokrat povod za izbruhe jeze. Poskrbite, da ste dnevno dovolj aktivni - izberite športne dejavnosti, ki vas veselijo in vas sprostijo.

Strokovna pomoč: Prav nič ni narobe s tem, da si poiščemo pomoč, kadar jo potrebujemo. V kolikor opažate, da vaše jeze nikakor ne morete brzdati, obiščite psihologa ali psihoterapevta. Skupaj bosta ugotovila, kaj je tisto, kar vas tako zelo jezi in kako si lahko pomagate. Bodite pozorni le, da si izberete strokovnjaka, ki je za to ustrezno usposobljen.