Ko sebe občutiš kot unikatno entiteto, si enkraten in neponovljiv. Kaj pa se zgodi, ko se dve osebnosti zaljubita in začneta skupno pot? Kaj pa, če se ljubezen izenači s tem, da se drug drugemu popolnoma predata in izgubita lastno osebnostno strukturo zaradi popolnega prilagajanja zahtevam drugega?
Osebna identiteta poenostavljeno napisano pomeni, da živiš tiste vzorce, ki te sestavljajo od samega rojstva, prek genetskega zapisa do vzgojnih prijemov staršev, vzgledov, identifikacijskega procesa, vzgledov in pritiskov ulice ter izobraževalnega sistema.
Sebe občutiš kot unikatno entiteto, si enkraten in neponovljiv, z vsemi plusi in minusi, ki tvorijo tvoje bistvo.
No, tole zgoraj ni neka znanstvena definicija, a to zdaj ni tako pomembno. Kar želim sporočiti, je dejstvo, da smo sami odgovorni za to, da ohranjamo sebe in svojo identiteto zato, da vemo, kdo smo, iz kakšne družine in tradicije izviramo, da vemo, kaj je naša življenjska pot in kaj cilj, h kateremu stremimo.
Kaj se zgodi, ko se dve osebnosti, torej dve različni osebni identiteti zaljubita in začneta skupaj živeti?
Poglejmo najprej zdrav vidik takšne skupne poti ...
Dve različni osebi se najdeta in združi ju ljubezen, začne se medsebojno prilagajanje, kompromisi in dogovori, ki se realizirajo v skladu z obojestranskimi željami, potrebami in hkrati dopuščajo ohranitev osebnostne strukture vsakega izmed njiju.
Zavedata se, da sta različna, razlike premagujeta s pomočjo ljubezenske pripadnosti in spoštovanja, drug drugemu prisluhneta, predvsem pa si zaupata. Krmarita svojo barko prek čeri vsakdanjika, rutine, številnih obveznosti in izzivov, ki jih v življenju vsi srečamo.
Kar je v zdravem partnerskem odnosu izredno pomembno, je to, da ohranita osebno identiteto, se pravi unikatnost, prilagajata pa se v njenem okviru.
Če je na obeh straneh razumevanje in želja po trdnem in zdravem odnosu, potem ne bo težko premostiti razlik, ki ju oba nosita s seboj kot dediščino različnega primarnega gnezda, tradicij in vzorcev, ki nas definirajo.
Nezdrav vidik skupne poti
Kaj pa, če se ljubezen izenači s tem, da se drug drugemu popolnoma predata in izgubita lastno osebnostno strukturo zaradi popolnega prilagajanja zahtevam drugega?
Partnerski odnos zdrkne v patološko odvisen in posesiven vzorec, kjer drug nad drugim izvršujeta nadzor in ljubosumno varujeta ves svoj čas in energijo le za drugega.
Ne dovolita si nobenih izletov zunaj skupnega gnezda, svojo ljubosumnost enačita z ljubeznijo in ne zmoreta živeti niti trenutka drug brez drugega.
Običajno se najdejo podobni posamezniki, ki imajo 'okvarjene' mehanizme zaupanja in spoštovanja individualnosti. Njihov cilj je to, da tičita neprestano skupaj in vsaka nepazljivost ali nepozornost je takoj kaznovana s težkimi očitki, ljubosumnimi izpadi, agresivno verbalnim nasiljem in trmastim vztrajanjem pri svojem mnenju, ki ga nič ne more premakniti.
Koliko energije se tukaj izgublja, ne bom niti omenila, vendar je treba vedeti, da takšen soodvisen par običajno pristane na tovrstno 'igro', saj jo pozna, se v njej počuti varno in ga zunanje okolje ne zanima, niti ne želi, da bi ga vznemirjalo.
Partnerja sta si dovolj za vse, kar ju zanima, vdor tujcev ali neprijetnih dogodkov sproža napetost in strah pred izgubo, saj se ne želita odmakniti od psihološke in čustvene odvisnosti, ki sta jo zgradila okoli svojega jedra.
Morda se sliši rahlo pretirano, a vendar obstajajo takšni pari, ki znajo živeti le v izgubi osebne identitete, ki se tako rekoč potopijo drug v drugega in živita kot en organizem, pa naj se sliši še tako nenavadno.
Dokler jima to uspeva in znata delovati v tovrstni izolaciji, je vse lepo in prav. V trenutku, ko pride do vdora v njuno namišljeno idilo, se poruši krhko ravnovesje njunih tihih dogovorov in začneta iskati mehanizme, ki bi povrnili njuno soodvisnost.
Včasih posameznika to tako izčrpa, da najde pot le v begu in v ponovni izgradnji svoje identitete, kar pa je lahko boleč proces, saj se mora tak človek sam v sebi na novo skonstruirati.
Skratka, delujte tako, da ostajate vi kot osebnost neprecenljivi in sprejemajte drugačnost drugih, zaupajte sebi in vajinemu zdravemu partnerstvu ter spoštujta različnost, ki vaju bogati.
Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok v reviji Lisa
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?