Odraščala je v okrutni sekti. Pri 23 letih je Juliana Buhring (danes 37) uspelo pobegniti. Toda šele kot ekstremni športni kolesarki ji je uspelo pobegniti pred čustvenimi mukami.
Je lepa, močna in samozavestna. Najuspešnejša ekstremna športna kolesarka na svetu. Sposobnost Juliane Buhrings (35) prenesti obremenitve in muke je enormna. Zanjo je bilo življenjskega pomena, da se je tega naučila. Juliana je namreč odraščala v sekti. V strašanski sekti.
Njeno otroštvo je oblikoval moški: David Berg (1919–1994). Nikoli ga ni spoznala, vendar je bil vedno prisoten. Bil je ustanovitelj 'Božjih otrok' in se smatral za naslednika biblijskega kralja Davida in preroka Mojzesa in se imenoval Moses David oziroma na kratko tudi Mo. Bil je božji glas. Vodilna podoba. 'Luč v temi' – ki jo je ustvaril kar sam. In v kateri se je rodila Juliana.
Njen oče, Anglež Christopher Jones (danes 65), se je sekti pridružil leta 1973. Nemka Serena Buhring (danes 66) ga je leta 1980 spoznala v Indiji, kjer se je kot hipijevka dala zapeljati karizmatičnemu moškemu in članu sekte 'Božji otroci'.
Temu so takrat rekli 'Flirty Fishing': člani sekte so morali nove mlade člane pridobivati prek seksualnega zapeljevanja. Ali pa, to je veljalo predvsem za mlade ženske, od bogatih moških pridobiti denarne prispevke. Prostitucija torej. Toda temu niso rekli tako. Gre za čisto, svobodno ljubezen, je rekel Mo.
Svobodna ljubezen – povezana s kritiko družbenega sistema, življenjem v komunah in religioznimi sporočili. Mešanica, ki je v sedemdesetih letih očitno privlačila številne otroke cvetja. Prišli so kot iskalci – in bili podvrženi pranju možganov ter se spremenili v bitja svojega vodje. Tako kot Julianini starši.
Oba sta bila zvesta privrženca. Prepričana, da je za njune otroke sreča, da so rojeni v skupnosti. Vsi, vsa 'družina', so božji bojevniki pred koncem sveta. Berg je namreč za leto 1993 napovedal konec sveta. Njegovi privrženci naj bi od takrat naprej pripadali izbrancem v raju. Le slepo so ga morali poslušati.
Njegovi privrženci so denimo morali kar naprej spreminjati prebivališče. V prvi vrsti zato, da bi preprečili, da bi se kje počutili varno in domače. Po drugi strani pa tudi zato, da nanje ne bi postala pozorna policija.
To načrtno 'izkoreninjenje' se je začelo zgodaj. Juliana se je rodila 2. junija 1981 v Atenah. Kmalu po njenem rojstvu sta se starša razšla, tri leta pozneje pa je morala mama zapustiti svojo hčer.
Juliana je postala otrok 'družine'. V svojih 23 letih v sekti je živela v 30 različnih državah. Pošiljali so jo po svetu in po vedno novih komunah in kampih. K vedno drugim privržencem. Na primer k stricu 'Danu', nasilnem moškem, ki ga je zabavalo tepsti otroke. In ki je tudi izvajal 'božjo besedo na Zemlji': usmerjanje otrok na pravo pot naj bi bil znak ljubezni. To je pomenilo, da lahko triletnega motenega otroka z leseno desko pretepeš do krvi, če se polula v posteljo. Ali pa, če joče za mamo. Tako kot je storila Juliana. Potem se je morala stricu še zahvaliti in se mu pustiti objeti.
Prebičali golo
Gnusilo se ji je. Tako kot številne druge stvari. V nekem kampu je morala kot petletnica imeti 'zmenke' s preostalimi otroki. Deklice in dečki so morali izbrati 'zaželenega partnerja', si na dlan kaniti malce otroškega losjona in se med seboj otipavati. Starejši privrženci sekte so redno spali z otroki v sobi in seksali – z različnimi partnerji, ki so jim jih dodelili po načrtu.
Ali pa so seksali z otroki. Kajti tudi to je veljalo za znak ljubezni. Nič čudnega, da je sekta privabljala različne vrste perverznežev ... Lahko so se 'iznoreli'. Bili so vladarji otrok. Juliano so enkrat prebičali golo pred vsemi prebivalci kampa. Usta so ji izprali z milom ali pa ji jih prelepili z lepilnim trakom.
Pri 15 letih so jo posilili. Poskusila si je vzeti življenje in je bolezensko hujšala. Postala je uporna, napadalna. Da pa bi zapustila sekto? Tega se je zelo bala. le kako bi se lahko uprla bogu?
Končno je zmagala življenjska volja. Danes pravi: "Kljub njihovim neprestanim poskusom, da bi me spremenili v popolno dekle 'družine', jim ni nikoli uspelo prodreti v mojo glavo, moj duh. V sebi sem ohranila nedolžnega otroka."
Vendar ga je za dolgo časa pozabila. Vse dokler ta deklica ni začela glasno trkati na vrata in prositi, naj jo izpustijo. Leta 2004, pri 23 letih, je Juliana zapustila sekto. Po hudih notranjih bojih.
Knjiga: Ne brez mojih sester
Življenje zunaj 'družine' je bilo neverjetno težko. Del teh muk je Juliana odpravila, ko je leta 2006 z obema sestrama izdala knjigo (Not Without My Sister), v kateri so opisale grozo v sekti.
Toda usoda ji je namenila še en udarec: leta 2010 je njenega življenjskega sopotnika Hendrika Coetzeeja med kajakaško ekspedicijo napadel krokodil in ga ubil. "To je bil najhujši trenutek mojega življenja," pravi.
Vendar ga je preživela. Začela se je spoprijemati s svojimi mukami in bolečinami. S kolesom. Njena prva ekstremna kolesarska tura leta 2012 je trajala 152 dni – 29.000 kilometrov, 19 držav. Svetovni rekord.
In kolesari naprej. Dirko za dirko. Dan za dnem. Z vsakim kilometrom čuti manj bolečine in besa. In tudi ljubezen se je vrnila v njeno življenje.
Ne le da je vse preživela. Postala je celo srečna!
Članek je bil objavljen v reviji Liza.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?