Kako veste, da ste ujeti v toksično prijateljstvo

3. 9. 2016
Deli
Kako veste, da ste ujeti v toksično prijateljstvo (foto: Profimedia)
Profimedia

Včasih se niti ne zavedamo, da imamo v življenju ob sebi toksičnega prijatelja. Morda zato, ker to osebo poznamo že toliko let, da njene čudaške pristope k druženju razumemo kot nekaj popolnoma samoumevnega. Zato pustimo več, kot bi smeli.

Dovolimo, da takšni ljudje, pod pretvezo prijateljstva, zlorabljajo našo nesebičnost in se napajajo na naši energiji z neprestanim nerganjem, poniževanjem in teptanjem vsega, v kar verjamemo. Kot da poskušajo ubiti to, da smo srečni. Kot da poskušajo zaničevati naše življenjske odločitve samo zato, ker so drugačne kot njihove.

S takšnimi 'prijatelji' vztrajamo zelo verjetno zato, ker jih razumemo, vemo, da imajo v življenju težave in da iz teh težav izvira njihova temačna duša. Bolj so oni toksični, bolj ste vi poslušni in ustrežljivi prijatelji. Zato vam brez slabe vesti lažejo, vas brez težav obrekujejo in zaničujejo vse naše dosežke. Vse, kar imate, vse, kar si kupite, vse, kar dosežete, je nesmiselno in ničvredno. Poznate takšne prijatelje?

Če sumite, da ste ujeti v toksično prijateljstvo, boste svojega prijatelja ali prijateljico verjetno prepoznali v naslednjih štirih karakteristikah.

Neprestana negativnost.

Eden najpogostejših znakov toksičnega prijatelja je negativnost. Tisto, ko se za osebo vprašaš, ali je sploh sposobna formulirati eno pozitivno misel. Ker čisto vsak delček še tako nevtralnega pogovora zapade v popolno črnogledo nerganje.

Negativni ljudje vam bodo črpali energijo, dokler boste to pustili. So kot energetski vampirji, ki se prisesajo na vašo dobro voljo in nesebičnost, na samo dejstvo, da ste jih pripravljeni poslušati. To so ljudje, ki vas po druženju na eni kavi pustijo izčrpane in brez volje do življenja. Se pritožujejo, nergajo in vsako vašo misel obrnejo v nekaj slabega.

Vi morda prijateljsko poskušate biti njihov vir pozitivnega, dokler v neki točki ne obupate in se predate – potem pa le še kimate in absorbirate ves njihov negativizem, ki ga ob vsaki priložnosti stresajo na vas.

Sebičnost.

Vaši načrti, vaše imetje, vaš denar. Nič ni pomembno. Nič ni sveto. Ste se s svojim nerazumevajočim prijateljem dogovorili za druženje ob določeni uri?

Če ni popolnoma toksičen, zna načrte prekiniti deset minut pred dogovorjenim časom, če je že popolnoma toksičen, vas pokliče potem, ko vi že 45 minut sedite na dogovorjenem kraju in reče preprosto: "Glej, ne bo me, ne morem pomagati."

Ker takšni ljudje ne razumejo koncepta spoštovanja. Svoje prijatelje razumejo kot samoumevne, kot nepomembne dražljaje v postavljanju samega sebe na prvo mesto. Njihov čas je pomembnejši kot vaš, ker po svojem prepričanju počnejo bolj pomembne stvari kot vi. Tako razumejo ta odnos in v tem je čar njihove popolne brezbrižnosti.

Ne podpirajo vas v vaših dosežkih.

Zato je to običajno prijatelj, ki mu ničesar več ne poveste. Ne razkrijete, da ste dobili povišico, ne razkrijete, da ste začeli delati na zanimivem projektu, ne poveste niti, da imate novo mačko.

Svoje male trenutke sreče pred toksičnim prijateljem zavestno skrivate, ker že vnaprej veste, da jih bo zaničeval, poteptal in trivializiral. "Oh, si dobil povišico? No, zdaj boš pa delal 20 ur na dan, zdaj si pa korporativni lakaj, boš videl, še žal ti bo." Ali pa: "Nov avtomobil? Si pa tepec, zdaj boš pa naslednjih deset let živel samo za ta avtomobil. Za ta denar bi lahko dobil kakšnega boljšega. A to je tvoja draga rekla, da moraš kupiti ravno tega?"

In tako naprej. Toksični prijatelji vas poskusijo prepričati, da so vse vaše odločitve napačne. Ko ste srečni, niso srečni z vami. Če vaše dosežke zaničujejo ali ignorirajo, je to zelo dober znak, da podpirate toksičnega prijatelja.

Izkoriščanje.

Kot vsak medčloveški odnos tudi prijateljstvo deluje po vsaj osnovnih principih recipročnosti. Pa to ne pomeni zgolj tega, da če ste vi včeraj plačali kavo, naj bi jo prijatelj plačal danes. Pravi prijatelji bodo šli za vas na konec sveta in jim nikoli ne bo problem priskočiti na pomoč.

Običajno vam bodo pomoč ponudili, še preden boste zanjo sploh prosili. Toksični prijatelji pa to rade volje izkoriščajo. Na voljo so samo takrat, ko to ustreza njim. In nimajo težav prositi za kakršno koli uslugo.

Ko že zaprosijo, ne zaprosijo s prijaznim vprašanjem, ampak običajno nekako takole: "Hej, daj me zapelji do mojega avtomobila, sem ga včeraj pustil v mestu, ker sem se zabaval z nekom, ki nisi ti."

Parafrazirano, ampak saj razumete. Toksični prijatelji nimajo nobenih težav izkoriščati vaše gostoljubnosti, vaše dobrosrčnosti in dejstva, da brez težav, na vsaki kavi, prvi potegnete denarnico iz žepa.

Če v teh štirih karakteristikah prepoznate kakšnega svojega prijatelja ali prijateljico, je prav, da se vprašate, zakaj to osebo še ohranjate v svojem življenju.

In ne razumite tega vprašanja kot pokroviteljskega – razumite ga kot spodbudo za razmislek, ki izhaja iz zelo osebnih izkušenj. Čeprav bi ob tem bil najboljši nasvet ta, da preprosto zamenjate toksične prijatelje za bolj pozitivne osebe, to ni enostavna poteza.

Ljudi, ki jih poznamo že več desetletij, zelo težko zavržemo, ker so del našega ekosistema. Obenem niso vsi toksični prijatelji že od nekdaj toksični. Morda imate prijatelja, s katerim se poznate že od malih nog in je svojo vedenjsko šablono začel spreminjati zaradi takšnih ali drugačnih življenjskih izkušenj. Dolgoletnega prijatelja je zato izredno težko izločiti iz življenja. Preveč smo investirali v ta odnos, predobro se poznamo, druženje, navkljub toksičnosti, je enostavno, ker se lahko za druženje zmenimo brezhibno in v kratkem času. Zavreči takšno osebo se zdi, kot da bi zavrgli eno konkretno investicijo, zato toksične prijatelje držimo ob sebi. Tudi če si sami pri sebi rečemo, da odnos prekinjamo, se že naslednjemu vabilu na kavo ne moremo odreči. Preprosto so postali del naše rutine.

Pogosto pa toksičnega prijatelja ohranjamo v svoji bližini tudi zato, ker smo prepričani, da je to oseba, ki jo resnično hočemo v svojem življenju. Morda zato, ker imamo skupen hobi, ki nas povezuje, in preprosto nimamo drugih znancev, s katerimi bi lahko delili navdušenje nad tem hobijem (pa čeprav naš toksični prijatelj vztrajno trdi, da je ta hobi tako ali tako neumen).

Morda pa smo že podlegli t. i. pristranskosti potrditve, kjer sami pri sebi poudarjamo informacije, s katerimi se prepričujemo, da je to prijateljstvo popolnoma sprejemljivo.

"Saj se druživa samo za kakšno kavo tu in tam," ali pa "Pride prav za pogovor o politiki, ker se nihče drug ne želi pogovarjati o tem." In tako naprej. Najdemo razloge, zakaj je prav, da je ta oseba v našem življenju, in jih sami pri sebi izpostavljamo kot prevladujoče. Oseba, ki nam samovoljno krade energijo, voljo do življenja in uničuje veselje do vsega, kar nas veseli, tako še vedno ždi ob nas.

Zato je morda prav, da s to pomladjo pride tudi kakšna druga oblika čiščenja.

Tekst: Darjo Hrib. Foto: Profimedia.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"