Kaznovanje z molkom

13. 10. 2013 | Vir: Lisa
Deli
Kaznovanje z molkom (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Trdovraten, nadležen, uničujoč ... To je tisti molk oziroma držanje surle, rilca, nosu do tal ali kuhanje mule, ki ga je verjetno večina izmed vas že kdaj okusila in se pri tem počutila izjemno nesrečno.

Zakaj kaznovanje z molkom

Ko poslušam stranke, prijatelje ali koga od bližnjih, kako komunicirajo z molkom, se vedno znova vprašam: pa kaj je tem ljudem? Zakaj sami sebe in svoje drage kaznujejo z odtujitvijo komunikacije na verbalnem, telesnem in čustvenem področju? Kaj s tem dosežejo, razen da maltretirajo druge in so sami mučeni?

No, a spet ste se prepoznali, kajne, saj je držanje rilca in mule slovenski nacionalni šport.

Namesto da se ljudje usedemo in se pomenimo, kaj nas muči, v čem se ne strinjamo, kaj bi predlagali za izboljšanje danega stanja in kakšne rešitve bi bile sprejemljive za vpleteni strani, se rajši odločimo za užaljenost, negiranje sočloveka in se nam zdi, da je najprimernejša kazen MOLK oziroma ignoriranje človeka.

Kar me še posebej žalosti, je dejstvo, da tovrstno obliko kaznovanja, ne boste verjeli, uporabljajo tudi starši za 'menda' discipliniranje svojih otrok in takšna nekomunikacija z lastnim otrokom je baje vzgojno sredstvo.

Otrok se čuti manjvrednega, da bi ga starši pogledali, s svojo ignoranco mu sporočajo, da ni vreden bivanja, da ni dober in ni primeren otrok, nabijajo mu občutek krivde ter tako otroka ali najstnika prisilijo k vedenju, ki naj bi bilo po njihovem primerno, ter nato blagovolijo spet spregovoriti.

Otrok tako dobiva od svojih staršev, ki so zanj v obdobju formiranja osebnosti najpomembnejše osebe, sporočilo v smislu: če nekaj narediš, kar ni po naši volji, boš kaznovan z molkom, namesto da bi začeli zdravo komunicirati, si vzeli čas in se vprašali, zakaj je otrok reagiral tako, kot je.,

Reševanje nesporazumov s pogovorom

Če bi sproti razreševali nesporazume s pogovorom, razumevanjem in empatijo ter seveda z ljubečim spoštovanjem do otroka, zdaj podpišem, da bi vzgojili osebnostno zdravega odraslega, ki bi bil odgovoren do svojega ravnanja.

Ko pa otrok doživi negacijo sebe in čuti neznosni pritisk starševske ignorance, se to globoko v njega vcepi kot doživljanje sebe, nevrednega spoštovanja, in tak vzorec seveda nehote prekopira na svojo družino in svoje otroke.

Zato pa je ta oblika kaznovanja tako zelo boleča in trdovratna, saj ne reši ničesar, le ljudi dela še bolj odtujene in nesrečne.

Kaj pa molk med partnerjema?

Se pravi, da njuno normalno komuniciranje s trmarjenjem in vztrajanjem pri svojem poteka prav skozi 'nepogovor'. Torej, kako naj se reši problem, če se dva ne menita in vztrajata vsak na svojem bregu in trmasto zagovarjata vsak svoj prav?

Kaj pa če vam predlagam, da bi namesto teh zelo škodljivih vzorcev za partnerstvo obudila dialog, spoštovanje drugačnosti vsakega od vaju in se potrudila preiti prek osebnih zamer ter drug drugega ljubeče povprašati: kje sva ga polomila?

Vem, vem, ljudje smo čudna bitja in naučene vzorce iz primarnih družin zelo pogosto nevede nesemo naprej.

Kaj lahko uporabite namesto skoka v molčanje?

Ko se pojavi situacija, kjer menite, da imate prav, pa drugi tega ne razume, ali ko ste užaljeni ali jezni, se rajši dvakrat obrnite okoli svoje osi, vzemite si minutko ali dve za razmislek in dobro energijo, obrnite se k parterju in se izjasnite, da veste, da takole s kuhanjem mule in trmo ne bosta ničesar rešila, da se želite pogovoriti ali pa le objeti.

Verjemite mi, da se še tako nemogoči problemi tako lažje in lepše rešijo, pa naj se sliši še tako banalno.

Čar velikih težav je v njihovem reševanju, saj od nas terja hitro prilagajanje situaciji, primeren odziv in nam zagotavlja osebnostno napredovanje.

Potrudite se torej!

Napisala Melita Kuhar Pucko, strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"