Kje pogosto zapravimo čas, ki bi ga lahko bolje porabili?

15. 4. 2018
Deli
Kje pogosto zapravimo čas, ki bi ga lahko bolje porabili? (foto: profimedia)
profimedia

Časa nimamo v neomejenih količinah, zato bi morali vsako minuto izkoristiti kot najbolje znamo. Uživati bi morali v tem, kar imamo radi in se posvetiti najbližjim. Pogosto pa preveč minut namenimo opravilom, ki samo porabljajo naš čas.

S čim izgubljamo dragoceni čas?

Preobremenjenost – Ker ne znate reči ne, boste namesto aktivnosti, ki jo že komaj čakate, dan preživeli tako, da boste opravljali delo namesto drugih. Vsi včasih potrebujemo pomoč in prav je, da se odzovete na prošnje prijateljev. Vendar ne recite da za vsako ceno in ne odpovejte vseh svojih načrtov samo zato, da bi ustregli drugim.

Odločanje – Odločanju posvetimo več časa, kot se zavedamo. Razmišljanje o tem, kdaj bi začeli s projektom, ali se nam splača storiti to in ono, kakšno korist imamo od nečesa, kaj bi bilo, če bi bilo … Nas oddaljuje od cilja in krade čas. O večjih odločitvah dobro premislite in se posvetujte, vendar ne pretiravajte s predvidevanjem nemogočih situacij, ki bi se lahko zgodile.

Preverjanje elektronske pošte – Tega se običajno lotimo, kadar se nam v službi ne ljubi začeti s »pravimi« nalogami. Skrbno preverjamo in brišemo elektronska sporočila ter porabimo več časa, kot bi ga morali. Včasih to počnemo tudi doma med prostim časom. Namesto tega izberite del dneva, ko vam upade produktivnost, na primer po odmoru za kosilo. Takrat preverite pošto in omejite čas, ki ga boste temu namenili.

Družabna omrežja in splet – To sta verjetno ena izmed večjih kradljivcev časa v modernem svetu. Če bi šteli, kolikokrat v enem dnevu preverite telefon, bi se zgrozili ob visoki številki. Zato postavite meje in določite čas, ko elektronskih naprav ne boste uporabljali.

Pritoževanje – Veliko časa porabimo, ko se pritožujemo o ljudeh, situacijah, vremenu, količini dela … Pritoževanje vas zavira pred napredkom in krade čas, ki bi ga lahko preživeli ob svojih najljubših hobijih. Ukrepajte, kjer lahko, kaj spremenite ali popravite in ne skušajte nadzorovati tistega, česar ne morete.

Pomanjkanje koncentracije – Ko vam misli v službi odtavajo kilometre daleč in vseeno ne želite iti na odmor za kosilo, saj bi domov radi šli prej, ne boste zelo produktivni. Možgani imajo omejeno količino koncentracije, zato morate vmes spočiti misli, da bi lahko nadaljevali z delom. Vzemite si več krajših odmorov.

Opravljanje več stvari hkrati – Ker želite biti bolj učinkoviti, se lotite več stvari naenkrat. Vendar bo to povzročilo ravno obratno. Raje se lotite ene stvari in jo opravite dobro, šele potem preidite na naslednjo. Več ni vedno tudi boljše.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord