»Me bo še ljubil, ko izve, da sem neplodna?«

19. 3. 2012
Deli
Me bo še ljubil, ko izve, da sem neplodna?

Če par sanjari o družini, a ne more spočeti otrok, je to težak udarec usode. Danes ima približno vsak šesti par težave z zmanjšano plodnostjo. Pomembno je, da ne postane tabu tema. Tudi Mojca ve, da mu mora povedati. Toda boji se, da s tem ne bo uničila le njegovih sanj o družini, ampak tudi ljubezen. Preberite si njeno izpoved.

Za hip se ustavim na hodniku in se sama sebi spodbujajoče nasmehnem v ogledalu: "Uspelo ti bo. Saj ne bo tako hudo. Konec koncev te ljubi." Globoko vdihnem in odprem vrata stanovanja. Klemen je videti utrujen: "Joj, kakšen dan je za mano! Povsem sem zdelan."

Svojo aktovko odloži na tla in gre v dnevno sobo. Potem pa kar naenkrat presenečen obstane. "Je danes kaj posebnega?" me vpraša in pokaže na sveče, kozarce za vino in majhne prigrizke. Začutim, da me zapušča pogum: "Ne, ne, le mislila sem, da bi uživala v prijetnem večeru ..." Trdno sem se odločila, da bom Klemenu končno povedala resnico.

Vem namreč, da je to neizogibno, da ni druge poti, kot da mu povem resnico. Kljub temu pa se že nekaj tednov izogibam tej potezi.

Toda kako naj moškemu, ki ima nadvse rad otroke, povem, da sem neplodna?

Ali ne bom s tem vsega, kar je med nama, postavila pod vprašaj? Začutim, da se v meni prebuja slaba vest – že pol leta prelagam trenutek resnice. Priprave na najino poroko pa so zdaj že v polnem teku ...

Vse se mi je zdelo neverjetno krivično

Ko mi je moj ginekolog pred šestimi meseci razkril to strašansko diagnozo, sem bila povsem potrta, počutila sem se, kot bi me nekdo pretepel. Potrebovala sem čas, da sem se nekako sprijaznila s tem. Otroci so bili del mojih načrtov za prihodnost, potem pa so moje sanje o družinski sreči kar naenkrat zdrsnile nekam daleč, v nedosegljive daljave. Vedno znova se sprašujem, zakaj ravno jaz. To je tako krivično.

Ali bom zdaj zaradi tega izgubila tudi moškega, ki ga nadvse ljubim?

Če sem povsem iskrena, je to namreč moj največji strah – da bi izgubila svojega moškega. Klemen ima štiri brate in sestre. Nikoli ni prikrival dejstva, da si močno želi, da bi imel nekoč naraščaj. Kako bo reagiral, ko bo izvedel resnico? Ali sploh lahko zahtevam od njega, da ostane z mano? Mi ne bo slej ko prej očital, da se je moral zaradi mene odpovedati svojim življenjskim sanjam?

Velikokrat sem že razmišljala, da bi Klemenu prihranila to strašno odločitev. Enkrat sem se celo trdno odločila, da bom prekinila najino razmerje, da ne bi bila v napoto njegovi sreči. Tudi če tega ne bi razumel. Toda ko sva se tisti dan dobila, sem takoj vedela, da ne morem storiti tega. Klemen je ljubezen mojega življenja. Ne morem ga tako prizadeti. In sebe tudi ne.

Vmes sem se nekaj časa celo poigravala z mislijo, da bi Klemena enostavno še naprej puščala v nejasnosti oziroma nevednosti. Nekoč, ko bova že poročena, mu lahko vendar še vedno povem, kaj je narobe z mano.

Toda že ob sami misli na takšno prevaro, sem se neznansko sramovala.

Ne, ne glede na to, koliko časa še potiskam svojo težavo sem ter tja, dobro vem, da obstaja le ena rešitev – moram mu povedati resnico. In to pred poroko. Klemen mora dobiti možnost, da se sam odloči, ali je njegova ljubezen do mene dovolj velika in močna, da se tako žrtvuje zame.

Le kako se bo obnašal? Kako bo reagiral, ko mu bom razkrila resnico? Obstajajo trenutki, ko sem trdno prepričana, da me bo objel in mi rekel, da me ljubi in da sem zanj najpomembnejša na svetu. Toda ... Tudi če se bo odločil drugače, vem le eno – brez resnice za naju prav gotovo ni prihodnosti.

Mojca, Murska Sobota

Soočiti se odprto in odkrito

Če par sanjari o družini, a ne more spočeti otrok, je to težak udarec usode, vendar pa ni nujno, da se ločita.

Strokovnjaki svetujejo:
partnerju je treba odkrito povedati dejstva. Ob tem si morate biti na jasnem, da je lahko prva reakcija zelo različna – bes, jeza, slaba volja, globoka žalost ... Partnerju je treba dati čas, da to 'prebavi', nekaj dni pozneje pa se je treba ponovno lotiti te teme.

Pomembno:
to ne sme postati tabu tema. Bolje je, da s partnerjem skupaj poiščeta novo osrednjo točko v razmerju (na primer kakšen konjiček). Sčasoma pa lahko začneta razmišljati tudi o alternativah, kot je na primer posvojitev.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"