Odnos s starši: Razčistiti zadeve – ali raje ne?

Odnos s starši: Razčistiti  zadeve – ali raje  ne? (foto: Profimedia) Profimedia
6. 8. 2016 Vir: Lisa

Oče ni imel veliko časa, mama pa je stalno norela – odnos s starši veliko odraslih ljudi muči vse življenje. Preberite, kako se spravite s svojim otroštvom.

Recimo, da smo se že pred leti odselili od staršev, si morda celo ustvarili že lastno družino in se odcepili. Toda ko pridemo k njim na obisk, je pogosto dovolj že ena sama beseda, en napačen pogled ali le določen ton – in že pride do izbruhov ali pa se le s težavo obvladujemo.

Zunanji opazovalci bi se verjetno čudili silovitemu odzivu na očitno nedolžno situacijo, toda nenadna jeza ima pogosto dolgo predzgodovino, ki sega tja v otroštvo. Zadostuje tudi čisto majhen povod – in človek se počuti, kot da je prestavljen nazaj v preteklost.

Duševne rane

Skoraj vsak se spominja situacij iz otroštva, v katerih so se starši do nas vedli neljubez­nivo ali pa nepošteno. Pri nekaterih je bilo to celo na dnevnem redu, tako da v človeku ostane občutek, da ničesar ne zna narediti pravilno ali pa, da ni ljubljen. To so globoko ukoreninjene rane, ki ostanejo v človeku tudi v odraslem življenju – in sploh niso tako zelo redke.

Študija luksemburške univerze je prišla do rezultata, da več kot polovica odraslih ljudi odnose s starši označuje za težke in neharmonične.

Moč sprave

Odpravo temnih misli iz svojega otroštva in bolj pozitiven odnos do življenja boste dosegli s spravo s preteklostjo – in z lastnimi starši.

Psihologi priporočajo, da v miru napišete pismo mami ali očetu. Naslov pisma naj bo: Česa nisem še nikoli povedala. V pismu morate narediti neko vrsto obračuna in vanj izliti svoje srce oziroma vse, kar vas še obremenjuje iz preteklosti.

Pisma na koncu ne odpošljete! Pomaga vam, da na stvar pogledate še z drugega vidika in si priznate, da so vas v otroštvu prizadeli. Vendar pa ne bodite prestrogi do staršev. Veliko bolje je, če se poskusite vživeti vanje in starše sprejeti kot ljudi z napakami in slabostmi.

Razumevanje je prvi korak do odpuščanja. Vprašajte se, kaj so morali vaši starši doseči ali premagati. Kakšne vzgoje so bili deležni od svojih staršev? Kakšne udarce usode so morali preživeti? Večinoma boste ugotovili, da so vaši starši doživeli veliko in da so pogosto tudi trpeli. To seveda ne opravičuje njihovih ravnanj, jih pa boste verjetno lahko bolje razumeli. In jih tako lažje odpustili.

Izognite se očitkom

Veliko ljudi se sprašuje, ali bi moral človek svoje starše neposredno soočiti z napakami. Veliko strokovnjakov je skeptičnih glede tega, ker je večina staršev s tem preobremenjena in hitro vztraja pri svojem. Najbolj primeren je sprehod, ker si med njim ni treba gledati v oči, nikakor pa božič ali kakšen drug zelo čustven praznični dan.

Pogovora ne začnite takoj z očitki, temveč najprej pripravite tla za pravi dialog in izrazite interes za življenje in skrbi svojih staršev. Vprašajte denimo: "Kako sta se takrat spopadla s krizo?" Morda bo potrebnih več poskusov, toda verjetno bo nekoč eno od vaših vprašanj učinkovalo.

Vedno pa imejte pred očmi, da odpuščanje ne pomeni pozabe. Doživeto se le spravi nekam, kamor spada. V preteklost, kjer nima več moči nad vami. Toda, previdno! Obstajajo seveda tudi primeri, kot na primer zloraba ali pa nasilje v otroštvu, v katerih je sprava težka. V takih primerih se teh razpok ne more (in ne sme) enostavno samo zakrpati.