Pismo nemočne mame

6. 6. 2012
Deli
Pismo nemočne mame (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Moja hčerka je stara 13 let. Naj vam povem, da se vsa družina v zadnjem letu sooča z njeno puberteto. Zelo je spremenila svoje vedenje, saj je postala zadirčna, nesramna, žali in prikriva, ni pripravljena pomagati pri družinskih opravilih, vedno bolj se nam odtujuje.

Upirajo se ji tudi vse skupne družinske aktivnosti, zato ostaja doma. Premalo se uči, kar se kaže pri šolskih ocenah, saj namesto dobrih štiric zdaj komaj dobi pozitivno oceno. Večkrat pri pouku manjka in se sprehaja po mestu. Laže učiteljicam in meni. Tudi če jo dobim na laži, ji je vseeno.

Prejšnji teden sem jo zasačila pri kajenju. Ob njej imam grozen občutek nemoči, saj noben moj odziv ne učinkuje.

Res ne vem, kako ji pomagati in jo pripraviti do tega, da bi se več učila in da ne bi 'špricala pouka'. Skrbi me, da bo zašla v slabo družbo, v šoli popolnoma popustila, se čisto oddaljila od družine in začela redno kaditi.

Mene se čisto nič ne boji. Kadar se hoče družiti s prijateljicami, me prosi za dovoljenje, saj ve, da ji oče ne bi dovolil, da je zunaj tako dolgo, kot ji dovolim jaz. Z možem se zaradi nje velikokrat sporečeva. Stvari, kot so kajenje in slabe ocene, sem mu zaupala pred kratkim. Ko se on pogovori s hčerko, je nekaj časa bolje, nato pa gre spet na slabše. Kaj naj storim, da moja hči ne bo zašla?

Barbara

Ko priden in neproblematičen otrok postaja uporni in nemogoči najstnik, se svet staršev in družine pošteno strese, saj je to obdobje, ki se ga v odraščanju otroka večina staršev najbolj boji.

Vzgojne metode, ki so prej učinkovale, se zdaj izkažejo za neuporabne in neučinkovite.

Kontroli in nadzoru, pravilom v družini, se upira in preverja, kako trdna sta. Zato prepozno prihaja domov, poskuša cigarete in alkoholom, lahko tudi droge, noče pospravljati svoje sobe. Želi se le družiti s prijatelji in uživati svobodo.

Sodelovanje staršev je največja avtoriteta

V vašem pismu me je najbolj zbodlo nesodelovanje med vami in možem kot staršema. Hčerka s svojim vedenjem namreč kliče na pomoč, da starša vzajemno združita moči in ji prideta nasproti.

Predstavlja simptom oziroma znak, da nekaj v družini ni v redu. Ampak tega ne sporoča direktno, temveč s slabimi ocenami, kajenjem in lažmi. Dobro ve, da se vi ob njej počutite nemočno in izgubljeno, ve, da dopuščate in popuščate več kot njen oče, zato se obrača na vas in se izogiba njemu.

Pišete tudi, da mož slabe novice izve od vas. Ne vem, koliko oče in hčerka komunicirata oziroma koliko se njen oče zanima zanjo. Najverjetneje le takrat, ko izve slabe novice in jo on krega.

Ker vaša najstnica terja in išče varnost ob starših, je vajina naloga, da začneta sodelovati in da mož najde stik s hčerko. Sodelovati pomeni skupaj se pogovoriti in odločiti, kako bosta vidva kot starša skupaj in enakovredno ravnala v določenih situacijah, povezanih s hčerkinim vedenjem.

Naučiti se mora, da neupoštevanje in kršenje dogovorov, ki jih sklenete, prinašata posledice, ki so neprijetne. Tako bo začutila in prek preverjanja pravil in dogovorov, ki se jih starša držita in ki lahko prinašajo tudi negativne posledice, sprevidela, da ste vi pridobili moč, ker ste z možem začeli sodelovati, in da se ob vaju lahko počuti varno.

Sodelovanje staršev je največja avtoriteta, ki najstnika vzgaja v samostojno in odgovorno osebo. Hkrati pa okrepi tudi partnerski odnos, ki se je zaradi ukvarjanja s težavami, ki jih povzroča hčerka, načel in ohladil.

Hkrati pa hčerka kliče očeta, naj se zanima zanjo, se vključi v vzgojo, preveri, kaj se dogaja v šoli, kako je z lažmi in kajenjem.

Vse dokler se oče ne bo angažirano, aktivno in odločno začel odzivati na njene klice, ki so klici na pomoč, toliko časa ga bo s svojim vedenjem opominjala, da ga v svojem življenju še kako potrebuje, in ravno zdaj najbolj.

Velikokrat se zgodi, da se deklica in oče v otroštvu dobro razumeta in skupaj počneta različne stvari, ko deklica prehaja v najstništvo, stik izgubita. Res pa je, da si ga oba želita in je zdaj priložnost, da skupaj razmišljata, kako bosta vsaj nekaj časa v tednu preživela skupaj in počela nekaj, kar ju osrečuje in združuje.

Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije v reviji Lisa

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"