Zaradi težkih gospodarskih razmer, podaljševanja delovnega časa in intenzivnosti dela se vse pogosteje omenja stres na delovnem mestu, ki je neposredno povezan s tveganjem za zdravje.
Področje globalnih trgov, ki na delovnem mestu postavljajo vse večja pričakovanja in zahteve, odziv zaposlenih pa se pri tem kaže s povečanim stresom, ki se odraža skozi bolniško odsotnost z dela, izogibanje nalogam, zmanjšanje produktivnosti, nezadovoljstvo v službi in doma, so v žarišče postavili tudi strokovnjaki, ki so se pod okriljem projekta @life v Ljubljani zbrali na 1. mednarodnem znanstvenem simpoziju Obvladovanje stresa na delovnem mestu.
Kar 20 domačih in tujih strokovnjakov je predstavilo teme, povezane s stresom na delovnem mestu z različnih področij (psihologije, medicine, kineziologije in nutricionistike), ob tem pa poudarili, da se je odprave stresa na delovnem mestu treba lotiti celostno.
Kratkotrajni (pozitivni) in dolgotrajni (negativni) stres
Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na stresni dejavnik. Gre za reakcijo celotnega telesa in pri vsakem odzivu na stres se v našem telesu sproži vrsta biokemičnih sprememb na različnih ravneh, kar je posledica izločanja stresnih hormonov (adrenalin, noradrenalin, kortizol).
Poznamo kratkotrajni (pozitivni) stres, ki ni škodljiv in na človeka vpliva spodbudno, in dolgotrajni (negativni/kronični) stres, ki vodi v izčrpanost in bolezen.
Za slednjega je značilna stalno zvišana količina izločenega kortizola, ki je odgovoren za presnovne spremembe in bolezni (sladkorna bolezen, zvišana raven maščob, debelost), imunsko oslabitev in psihične težave, kot so težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje volje, težave s spanjem, tesnobnost, depresija.
Skrbite za svojo zdravstveno rezervo!
Zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak je rezerva, da lahko brez zdravstvenih težav obremenimo svoj organizem, saj so obremenitve nujni del življenja.
Pojem zdravstvena rezerva pomeni količino stresnih obremenitev, ki jih prenesete, preden ta negativno vpliva na vaše zdravje in počutje. Mlad organizem ima že naravno veliko rezerve, z leti pa moramo za svojo zdravstveno rezervo skrbeti tako, da treniramo in krepimo svojo zmogljivost – mišično, presnovno, imunološko, psihosocialno. S tem povečujemo zdravstveno rezervo, da nas niti hudi delovni napori, niti presnovni napori (na primer stradanje, okužba, zastrupitev), niti psihološki napori ne pahnejo v resno bolezen.
Stres je eden izmed najpogostejših vzrokov za nastanek psihosomatskih obolenj v sodobnem času, ki bi jih v večini primerov lahko preprečili z redno telesno aktivnostjo, sproščanjem in nadzorovanjem negativnih misli. Vendar pa je prepričanje, da se mora posameznik, ki je pod stresom, začeti le aktivno ukvarjati s športom, zmotno. Treba je namreč razmisliti o vzrokih.
Čas je, da sprejmemo odgovornost zase in za svoje zdravje
Ali če povzamemo besede ustvarjalcev projekta @life:
Naša naloga je, da si ustrezno organiziramo zdrave pogoje za življenje: varno in zdravo stanovanje, socialno varnost, zdravstveno zavarovanje, ustrezno delo, varen krog družine, prijateljev, sodelavcev in znancev, primerno razporeditev dela, počitka, hobijev in zabave.
Vsaka posamična komponenta šteje in vsaka posamična motnja vpliva na našo zdravstveno rezervo. Če sami nismo kos navedenim nalogam, poiščimo strokovno pomoč zdravnika, psihologa ali socialnega delavca.
Avtor: Špela Sila; foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
