Terapije za pare

24. 6. 2010
Deli
Partnerska terapija

Naj je terapija za pare modna muha ali ne, pomembno je, da deluje. A kako ga prepričati o tako 'srčnem' koraku? Če se mu vse skupaj zdi preveč ženska zadeva, preprosto pojdite na prvi zmenek s terapevtom sami. In ko bo opazil razliko, se vam bo morda lažje pridružil.

O tej temi smo govorili s terapevtko mag. Dragico Sternad iz zasebne svetovalnice Jerca, z zakonsko svetovalko in ustanoviteljico Inštituta Simbioza in avtorico knjige Vražji zakonci Aleksandro Kralj ter z družinsko terapevtko Anino Derkovič.

»Obisk pri zakonskem svetovalcu je neizbežen, ko se zgodi skok čez plot. Terapija pa je nujen ukrep tudi, ko je zaradi konfliktov v odnosu na kocko postavljena prihodnost družine, ko se iz kateregakoli razloga postavi vprašanje o skupni prihodnosti,« opozarja Aleksandra Kralj in nadaljuje:

»Pari se najpogosteje odločajo za zakonsko svetovanje, ko se sami izčrpajo in ne zmorejo več. Pred tem poskušajo sami s pogovori reševati svoj odnos, vendar so ti poskusi največkrat neuspešni, saj poskušajo spreminjati drug drugega, vsak seveda zagovarja sebe in svoja ravnanja ali pa razčiščujejo preteklost, zaradi česar se še dodatno poglabljajo v zakonsko krizo.

Obisk pri zakonskem svetovalcu navadno razumejo kot zadnji izhod iz krize, preden dokončno vržejo puško v koruzo.« »Med pari prihaja do številnih nesporazumov tudi zato, ker spola razmišljata na različne načine. Ženska se počuti prizadeto, depresivno in jezno, pogosto ne potrebuje tega, da ji moški ponudi rešitev, temveč da ji prisluhne in sočustvuje z njo, jo objame.

Kadar se razburijo moški, potrebujejo prostor, da se osvobodijo čustev – pri čemer sploh ni nujno, da se pogovarjajo o svojih težavah. Morajo se namreč oddaljiti od vsakršnega zastavljanja vprašanj, s katerimi se soočajo doma.

Ker se veliko moškim zdi ženski pristop k določenim stvarem tako nelogičen, da le skomignejo z rameni in se nočejo pogovarjati o zadevi, le še bolj razdiralno vplivajo na odnos,« pove Dragica Sternad, Kraljeva pa dodaja:

»Moški veliko težje priznajo, da imajo težavo, hkrati pa se razumevanje resnosti problema med spoloma razlikuje. Največkrat moški v svojo obrambo ženam zabrusijo, da niso nori in da jim ne bo nihče solil pameti. Resnica se skriva v tem, da jih je pravzaprav strah, saj vedo, da se bodo morali soočiti sami s seboj in s tem, da so morda slabi zakonski partnerji.«

Vse tri strokovnjakinje se strinjajo, da je za reševanje krize potrebno veliko časa, spoštovanja, posluha za partnerja, spoznavanja njegovih in svojih občutkov, čustev …

»Namen zakonskega svetovanja je na novo postaviti temelje partnerskega odnosa, še prej pa doseči premirje. Miselnost in navade se ne spremenijo čez noč, navadno je za to potrebnih od tri do šest mesecev, odvisno od para oziroma tega, kako dolgo doživljata zakonsko krizo in kako huda je,« pravi Kraljeva, Anina Derkovič pa zaključi:

»Nekatere odnose je mogoče zakrpati, pri drugih je bolje vse skupaj razparati in potem narediti novo 'kreacijo', kar pa ne pomeni, da se morata partnerja raziti, temveč morata svoj odnos postaviti v nove okvirje.

Tako kot se ves čas spreminja moda, se spreminja tudi dinamika med partnerjema – spremembe so nujni del življenja. Bolj ko se jim znamo prilagoditi in jih sprejeti in manj ko se proti njim borimo, bolje je. In prav poslavljanje od starega da prostor svežini v odnosu.«

Spremembe so nujni del življenja. Bolj ko jih znamo sprejeti in manj ko se proti njim borimo, bolje je. In prav poslavljanje od starega da prostor svežini v odnosu.

Petra Arula

www.Elle.si

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord