25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

V iskanju sreče

19. 12. 2012

Sreča je stanje duha, za katero so značilni zadovoljstvo, ljubezen in veselje. Po filozofski definiciji pa je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. A sreče ni lahko ujeti oziroma – bolje povedano – sreče ni lahko začutiti. Ves čas jo imamo na dosegu roke, pa je ne znamo prijeti.

Sreča zadnje čase postaja beseda, ki jo pogosto uporabljajo tako terapevti, zdravniki kot tudi politiki. A to sreči kot sami prav nič ne pomaga.

Vendar pa nas nihče ne more osrečiti, to moramo narediti sami. A življenje je postalo tako stresno, da se moramo za občutenje sreče danes bolj potruditi.

Tudi okoli nas je toliko dražljajev, taka ponudba, da si želimo vedno več in občutek sreče, zadovoljstva je vedno krajši.

Nova svoboda

Čeprav morda ni nič bolj zoprnega kot to, da nam kdo reče, naj se nasmehnemo, nam pa niti malo ni do tega, vseeno obstajajo načini, da bi se počutili bolj srečne, ne glede na okoliščine.

Slavni francoski pisatelj in filozof Pascal Bruckner v knjigi Nenehna vzhičenost piše: "Obstaja nekaj, kar je pomembnejše od sreče: preprosto veselje do življenja, veselje ob spoznanju, da smo na tem svetu, na zemlji, da bi doživeli bežno in noro pustolovščino."

Avtor v knjigi trdi, da zahodno družbo osvaja novo sredstvo za omamljanje. To je kult sreče. Bodite srečni!

Pravi, da je ideal sreče, podedovan od razsvetljenstva, sčasoma postal resničen kredo sodobnosti, ki kulminira v zahtevi po sreči za vse. Ta, v načelu svobodomiselna zahteva, postane represivna, takoj ko se sreča preobrazi v resnično dolžnost.

Raziskava

Rezultati različnih raziskav so odkrili le šibko povezavo med bogastvom in zadovoljstvom z življenjem, pa še to pretežno v revnejših državah.

Dejstvo je, da bolj revna je država, večja je povezanost med denarjem in srečo. V revnih državah, kot sta Indija in Bangladeš, pomeni dobro finančno stanje tudi večje zadovoljstvo z življenjem.

Obubožani ljudje, ki dobijo denar, postanejo bolj srečni, ker lahko zadovoljijo svoje osnovne potrebe – kupijo hrano in si zagotovijo bivališče. Ko pa je denarja dovolj za preživetje, denar več ne povečuje  sreče.

Z drugimi besedami – revščina je vzrok za nezadovoljstvo, vendar bogastvo ne vodi v srečo.

Materialne dobrine nas ne osrečijo

Pridobivanje materialnih stvari, na primer nepremičnin ali avtomobilov, ima zgolj kratkoročen vpliv na srečo.

Tudi na tem področju velja, da se želja posameznika po posedovanju materialnih dobrin povečuje v skladu z njegovim prihodkom – ne glede na to, koliko razkošnih stvari oseba ima, resnične sreče nikoli ne doseže.

Nekatere raziskave so dokazale celo nasprotno, in sicer, da se materializem negativno povezuje z občutki sreče. V primerjavi z materialisti postanejo ljudje, ki svoj denar raje uporabljajo za pridobivanje izkušenj kot za materialne stvari, ob pridobitvi večje količine denarja bolj srečni.

Denar le kratkoročno  vpliva na srečo

K osebnemu zadovoljstvu posameznika naj bi dejansko premoženje prispevalo zgolj od tri do pet odstotkov. Finančni prilivi pogosto prinašajo občutja sreče, vendar imajo le kratkotrajni učinek, ki naj ne bi trajal več kot 18 mesecev (pa še to le v izrednih primerih).

Toda naše mišljenje pogosto ne sega daleč in k denarju stremimo, kot da bi nam ta prinašal srečo na dolgi rok.

Včasih pa denar celo pomešamo z ljubeznijo in uspehom ali želimo denar zgolj zato, da zadovoljimo ljudi okoli sebe. (Vir: I feel psihology).

Bolj vesele ženske imajo v krvi manj proteinov, ki povzročajo stres

Znanstveniki že dalj časa poudarjajo, da so srečni ljudje boljšega zdravja kot tisti, ki so nesrečni, pesimistični in pod stresom. Tokrat so britanski znanstveniki potrdili omenjene domneve.

V novi raziskavi so se osredotočili predvsem na biološke znake, ki se pojavljajo ob različnih  razpoloženjih. V raziskavo, ki jo je vodil dr. Andrew Steptoe z univerze Collage iz Londona, so vključili tri tisoč zdravih odraslih Britancev med 50. in 74. letom.

Ugotovili so, da imajo tisti posamezniki, ki so navadno večkrat dobre volje, v telesu manj kortizola, ki je stresni hormon. Visoka raven kortizola povzroča visok krvni tlak, bolečine v želodcu in poslabša imunski sistem.

Raziskava, ki je objavljena v reviji Journal of Epidemiology, je tudi pokazala, da imajo ženske, ki so po naravi bolj vesele, v krvi manj proteinov, ki povzročajo stres. Ta je pogosto glavni krivec za mnogo obolenj, tudi okvaro srca.

"V omenjeni raziskavi smo se predvsem osredotočili na biološke dejavnike in povezavo sreče z zdravjem. Nova dognanja dodatno potrjujejo domneve, da sreča pozitivno vpliva na zdravje človeka," je pojasnil Andrew Steptoe.

Iz Lise

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri