Vedenje mladih na internetu

Vedenje mladih na internetu (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
7. 7. 2012

Dr. Milena Fornazarič se je v svojem doktoratu ukvarjala s temo odnosov mladih do spletnega oglaševanja. Z njim predstavlja vpliv interneta na najstnike, njihove navade in opozarja, da so najmanj zaščitena skupina na spletu ravno najstniki.

Za kaj sploh gre?

Milena: Končno je bila narejena ena prvih raziskav v Sloveniji o vedenju mladih na internetu in o tem, kaj počnejo, kakšne so razlike med dečki in deklicami, kakšne so razlike med tistimi, ki prihajajo iz mestnih in obmestnih osnovnih šol, tudi glede na izobrazbo staršev.

Kot relativno pomemben dejavnik se je izkazala predvsem izobrazba mater, česar pa za izobrazbo očeta ne morem trditi, saj nisem mogla dokazati vpliva.

Ukvarjala sem se tudi z varnostjo na internetu, kaj najstniki na njem počnejo, kakšne podatke dajejo, kaj se jim zdi normalno, kolikokrat so jih ogovorili neznanci ... Šokantni so podatki tudi o tem, koliko naših osnovnošolcev se je s temi neznanci srečalo.

Kako ste se raziskave lotili?

Milena: Raziskavo sem delala z osnovnošolci, starimi od 10 do 15 let. Razdelila sem jih na dve skupini, na otroke od petega do devetega razreda na 43 osnovnih šolah, se pravi skupaj 964 učencev. Našla sem zgolj nekaj posameznikov, ki nimajo izkušenj z računalnikom, saj praktično vsi visijo na njem.

Do kakšnih rezultatov ste prišli?

Milena: Če se omejim, zanimivi so mi bili trije segmenti: vedenje – kaj počnejo, varnost in odnos do tega, koliko verjamejo spletu, oglasom, koliko sodelujejo v nagradnih igrah.

Kakšne razlike ste opazili?

Milena: Velika razlika je med vedenjem dečkov in deklic ter med vedenjem 15-letnikov in 10-, 11-letnikov.

Deklice so izrazito aktivne na socialnih omrežjih, medtem ko fantje igrajo igrice. Razlike so zelo radikalne, 90 odstotkov sami igrajo igrice, po možnosti si jih snamejo dol, medtem ko dekleta zelo veliko komunicirajo, presnemavajo glasbo, snemajo filme.

Med 15-letnimi fanti pa je to že drugače, ker je Faceboook že toliko močan. Recimo zelo veliko se pogovarjajo na socialnih omrežjih in veliko iščejo informacije. Zelo na tekočem so z glasbo, s trendi, res pa je, da razvijajo tudi svoje blagovne znamke, neki vzporedni svet, ki nima veze s tem. Imajo svoje idole, glasbo, oblačila ...

Kakšne pa so njihove navade?

Milena: Večinoma jejo, pijejo, zelo veliko se prehranjujejo ob računalniku in počnejo druge stvari. Ne berejo, zato pa poslušajo glasbo, delajo naloge, so očitno multifunkcijska generacija, ker počnejo več stvari hkrati, česar mi odrasli nismo sposobni. Izrazito jih zanimajo glasba, filmi, zgodbe.

Katere teme na internetu jih ponavadi zanimajo?

Milena: Ne gledajo slovenskih spletnih strani, iščejo po vsem svetu, najbolj obiskana in vplivna sta Facebook in Google, obiskujejo tudi ogromno spletnih strani različnih pevcev, pevk, skupin, idolov ...

Kakšne so razlike med mestnimi in primestnimi otroki?

Milena: Mestni otroci so veliko več na računalniku in zanimivo, da je tudi varnost mestnih otrok, zlasti če je mama visoko izobražena, slabša kot pri primestnih otrocih, kjer ima mama osnovno šolo. Veliko bolj je pazljiva, kaj otrok na računalniku počne, ker verjetno računalniku ne zaupa in se tudi bolj boji za otroka. Ti otroci so tudi manj na računalniku.

Sicer pa so bolj dovzetni za oglase in si želijo materialnih dobrin. So pa bolj ozaveščeni glede varnosti na internetu kot nekateri mestni.

Zelo izrazito je, da bolj je mama izobražena, več časa je mestni mladostnik za računalnikom, kar pomeni, da so mame v službah, otrok pa se zamoti z računalnikom.

Kako pa je z varnostjo na računalniku?

Milena: Mislimo, da so bolj ogrožena dekleta. Iz teh raziskav in tudi ameriških je razvidno, da so najbolj ogroženi najstniki, ker so ti bolj zaupljivi.

Tudi več fantov je nekdo ogovoril po spletu in tudi več se jih je že dobilo z neznanci. Verjetno zato, ker se imajo za odrasle. Mislim pa, da starši o tem nič ne vedo, večina družin tudi nima pravil, kaj otroci lahko počnejo na internetu. S tem, da so 10-letniki že bolj ozaveščeni.

'Tamali' že absolutno znajo vse odkodirati. Razvija se nam virtualni svet, v katerem so mulčki pametnejši od svojih staršev. Verjetno se prvič v zgodovini modrost babic in dedkov ne prenaša na naslednike. To je grozno, ker se nam dogaja vzporedni svet in nove vrednote, ko sploh ne vemo, kaj otrok gleda.

Dedki in babice niso več popularni, ker nimajo računalnikov. Desetletniki so po eni strani do interneta bolj kritični v primerjavi s petnajstletniki. Sicer pa skoraj ni družine, ki na tak ali drugačen način ne bi imela dostopa do interneta.

Kako pa se odzivajo na oglase na spletu?

Milena: Zanimivo je, da so našli način, da preskočijo oglase. Klikajo tisto, kar jih zanima, še posebej punce manj verjamejo oglasom.

Ker fantje igrajo igrice, punce pa ne, punce tudi ne igrajo nagradnih iger, spletnim oglasom bolj verjamejo fantje.

Predvsem imam občutek, da se šola in straši premalo ukvarjamo s svetom, v katerem živijo mladostniki, da ga premalo razumemo. Ni dovolj, če postavimo pravila, če bo slabo pisal v šoli, bo lahko na internetu zgolj pol ure, to nima smisla.

Tega ne moreš preprečiti, ker je internet dostopen tudi prek mobilnih telefonov. Ti moraš vzgojiti otroka za rabo interneta, predvsem pa se moraš z njim ukvarjati, z njim početi nekaj skupnega in imeti skupno življenje.

Kakšne so navade najstnikov?

Milena: Spraševala sem jih, kaj počnejo poleg šole. Gredo k verouku, v glasbeno šolo ... Ogromno jih je tudi, ki ne počnejo nič.

Punčke so bolj pridne, bolj se posvečajo šoli in učenju, ni pa nujno, saj znajo biti bolj 'gajstne'. Zdi se mi, da so fantje večji zgubljenčki, ker je toliko vsega. Težko komunicirajo, so manj na socialnih omrežjih, če govorim o pubertetnikih.

V doktoratu povzemam iz ameriških raziskav na medicinski osnovi, kjer so ugotovili, da so hormoni na začetku pubertete pri njih bolj prisotni. Vplivajo na njihovo presojo in so bolj dovzetni na mnenje vrstnikov kot dekleta.

Recimo, ko so bombardirani z blagovnimi znamkami, jim materialnost pomeni srečo, uspešnost in potem do svojih staršev postanejo pokroviteljski, češ da so oni 'luzerji'.

To je zelo povezano s tem, koliko družina otroku da samozavesti. Če družina otroku ne da identitete in samozaupanja, otrok postane do staršev agresiven, češ da sta 'luzerja'. Mislim, da bo vedno hujši prepad v identifikaciji, saj jim je bližji svet vrstnikov.

Do kakšnih zaključkov ste prišli?

Milena: Zanimivo mi je bilo, da v Sloveniji ne zaostajamo in niti nismo nič naprej glede uporabe interneta, kot je to kjerkoli v razvitem svetu.

Se pa to blazno hitro spreminja, saj so že velike spremembe v navadah med 15- in 10-letniki. Avtoritativna pravila ne rešijo najstnika pred nevarnostmi na spletu, tudi oni se relativno hitro učijo biti na spletu, učijo se tudi odgovornosti in se zavedajo nevarnosti.

Desetletniki že vedo, da ni dobro, da objaviš priimek ali slike prijateljev brez njihovega dovoljenja. Več bi moralo biti vzgoje za medije in potrošništvo in tega, da je družina še vedno tista celica, ki da otroku občutek, da je on vreden ne glede na vse.

Kako so najstniki zaščiteni pred spletnimi zlorabami?

Milena: Vladne in nevladne organizacije postavljajo jasna pravila o omejevanju nadlegovanja otrok, mlajših od 13 let (Coppa, 2000): spletna mesta morajo imeti jasno označeno politiko zasebnosti, starši morajo privoliti, da skrbnik spletne strani lahko zbira osebne informacije otroka ali družine, starši naj postavijo jasna pravila rabe interneta glede varnosti (dajanje gesel, izdajanje informacij), časovno naj omejijo njegovo uporabo in razložijo mladostniku osnovna pravila odgovornosti (vse, kar je na spletu, ni resnično in ni nujno tako, kot je videti) ter rabe komercialnih strani (kdaj otrok lahko izpolnjuje nagradne vprašalnike, se včlani v neki porabniški klub zato, da za sodelovanje dobi spletno igro), starši naj se pozanimajo in razložijo otroku, kako skrbnik spletnega mesta pridobiva informacije (direktno ali s programi, ki sledijo potovanju s spletne strani na drugo stran s pomočjo piškotkov).

Napisala: Suzana Golubov

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri