25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Vzgoja za življenje

Vzgoja za življenje (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
6. 10. 2012

Princip učenja, ki vključuje štiri korake k optimalnemu učenju: vzpostavitev entuziastične klime v razredu, usmeritev pozornosti, neposredna izkušnja s snovjo ter delitev znanja, izkušnje, čustev, doživljanj s sošolci.

Tina Rutar Leban je doktorica razvojne psihologije in ustanoviteljica Inštituta za celostno vzgojo in izobraževanje otrok Lila, ki se zadnji dve leti trudi predstaviti in približati principe vzgoje za življenje vsem, ki so vpeti v slovenski izobraževalni sistem.

Za kakšne principe vzgoje oziroma izobraževanja gre?

Tina: Principi vzgoje za življenje izhajajo iz indijske filozofije celostnega razvoja človeka, jih je v Ameriki razvil Donald Walters, ki je tudi avtor knjige Education for life. Osnovni princip pedagoškega dela z otroki temelji na delu z otrokovo energijo.

Kakšna je ta energija, je to volja, motivacija?

Tina: To je dejansko fizična količina energije. Vsi se zavedamo, da se zelo težko česa naučimo, če smo utrujeni in zaskrbljeni, ter da smo lahko brez energije zaradi drugih, tako telesnih kot duševnih razlogov.

Vendar klasični šolski sistemi tega v šoli ne upoštevajo. Od otrok pričakujejo, da bodo ob določenem času pač pripravljeni na učenje, in nihče ne preverja, ali so res. Učitelji v sistemu vzgoje za življenje neprestano sledijo energiji posameznega otroka, celotnega raz­reda in tudi lastni energiji ter skrbijo, da je energije za učenje dovolj ter da je ustrezno usmerjena.

Ampak zbiranje energije lahko traja ...

Tina: Drugačna organizacija pouka učiteljem omogoča, da trajanje učnih enot prilagajajo pozornosti otrok.

Zvonca ni, ker je dolžina učne enote prepuščena učiteljevi presoji, odmor se naredi, ko otroci ne zmorejo več. Zato je tudi učna enota razdeljena v štiri faze.

Najprej je treba dvigniti energijo z navdušenjem in nato usmeriti pozornost s tehnikami koncentracije, šele potem je otrok pripravljen na tretjo fazo oziroma na začetek učnega procesa ...

Koliko časa pa traja ta priprava in ali si jo učitelj v okviru javnega šolstva sploh lahko časovno privošči?

Tina: V resnici lahko traja le nekaj minut. Je pa priprava pomembna, ker je podajanje učne snovi potem precej bolj učinkovito. Če je le mogoče, poteka podajanje učne snovi praktično, ampak vedno to ni mogoče.

Nočem idealizirati, ker je kakšne stvari treba obrazložiti na klasičen način, se pa učitelji trudijo dejavnosti usmeriti tako, da otroci sami prihajajo do zaključkov. A tu se učenje ne konča.

Zadnja faza, ki je zelo pomembna in ki zaključi učno enoto, je deljenje izkušenj, znanja ter čustev med učenci in učiteljem.

Zakaj je tako pomembna?

Tina: Ker si otroci tako lažje in hitreje pridobljeno znanje vtisnejo v spomin.

Na začetku ste omenili celosten pristop k otrokovemu razvoju. Lahko to obrazložite?

Tina: Predstavljeni principi izobraževanja enakovredno podpirajo vsa področja otrokovega razvoja, tako razvoj uma, čustev, telesa, volje ter socialni razvoj. Spodbujanje celostnega razvoja, pa tudi drugi principi, so podrobneje predstavljeni na spletni strani www.sola-lila.si.

Ti principi odlično delujejo v teoriji, kako pa ste si zamislili te principe vpeljati v slovenske šole?

Tina: Najprej smo preverili, ali so ti principi sploh primerni za naše okolje, ker ni vse dobro, kar prihaja iz Amerike ali Indije ...

Zato smo pred dvema letoma poskusno izpeljali izobraževanje dveh skupin učiteljev, ki so bili vpeti v javni sistem in so prostovoljno pristopili bili pripravljeni poskusiti. Ko so spoznali principe in jih preizkusili v svojih razredih, je bil odziv fantastičen.

Ugotovili so, da ti principi lahko funkcionirajo v javnem sistemu, seveda, do neke mere! Saj tudi javni sistem postaja vse bolj fleksibilen. Če so učitelji odprti in vodstvo naklonjeno spremembam, je te principe do neke mere mogoče vpeljati v javni sistem.

Takšna oblika poučevanja od učitelja zahteva veliko angažiranosti, prilagajanja, energije ...

Tina: Res je, ti principi temeljijo na dobrem učitelju, brez tega ne morejo zaživeti.

Kakšen pa naj bi bil dober učitelj?

Tina: To vprašanje sem imela priložnost zastaviti Donaldu Waltersu, ker sama nisem učiteljica in se ne čutim kompetentno ocenjevati učiteljev.

Na vprašanje mi je odgovoril, da mora imeti dober učitelj najprej rad otroke, njegov cilj v življenju mora biti osebnostni razvoj, kot tretjo pomembno stvar pa je izpostavil, da naj ne bi bil dolgo vpet v javni sistem, ker bo zaradi tega veliko težje spremenil navade, ki jih je z vpetostjo v javni sistem sprejel za svoje.

Za spremembe je potreben čas. A zanimivo je, da je povsod po svetu opaziti težnjo, da se mora šolski sistem spremeniti, prilagoditi potrebam družbe, tudi ministrstvo za šolstvo se tega zaveda, zato so odprti za predloge.

Vi ste z ustanovitvijo Inštituta Lila naredili prvi korak, septembra ste oblikovali prvo skupino otrok, kje jih poučujete?

Tina: Začeli smo v vrtcu. Posvojil nas je zasebni vrtec Zvezdica v Ljubljani. Sprejeli so našo učiteljico, ki je bila v Ameriki na enoletnem izobraževanju iz principov vzgoje za življenje, ji dodelili super pomočnico in septembra je bila ustanovljena skupina desetih predšolskih otrok, ki so vključeni v predšolski program po principih vzgoje za življenje.

Koliko otrok pa je smiselno določiti na enega učitelja?

Tina: Priporočen normativ je do 12 otrok na enega učitelja. Mi bi želeli, da ima vsak naš razred dva učitelja, moškega in žensko, če bo mogoče, v razredu pa bi bilo potem 14 otrok.

V prihodnje si prizadevate odpreti tudi šolske skupine, kako pa bo potekalo preverjanje znanja?

Tina: Znanje otrok se preverja vse leto in se tudi opisno ocenjuje. Pripravljamo pa tudi prijavo programa na ministrstvu za šolstvo. Želimo si, da bi ga ministrstvo potrdilo kot javno veljavni program, tako kot valdorfski program in program montessori šole.

To so zasebne šole, ki imajo priznan program in otrokom ob koncu šolskega leta ni treba opravljati izpitov v javni šoli, zato aktivno delamo na tem, da bi zadevo čim prej formalno uredili.

Kaj boste izpostavili kot prednost svojega programa?

Tina: Poleg osnovnih predmetov, ki jih predvideva učni načrt javnega sistema, bomo ponudili tudi dva posebna predmeta. Osebni razvoj kot predmet na urniku, ki bo dovoljeval učitelju, da si v okviru pouka vzame čas za pogovor z vsakim otrokom.

Drugi predmet bo pa sodelovanje in razumevanje drugih, pri katerem bo poudarek na timskem in projektnem delu, predvsem v najstniškem obdobju, ko otroci razvijajo svojo voljo. Ti projekti bodo usmerjeni na pomoč skupnosti, v kateri otroci živijo.

Kot neke vrste prostovoljstvo?

Tina: Da. Najstniki potrebujejo občutek, da so koristni in da zmorejo kot odrasli speljati projekt, ki si ga zastavijo. Tako se učijo iz izkušenj, si širijo obzorja, se učijo sodelovanja in spoznavajo drugačnost.

Kaj pa boste storili, če potrditve od ministrstva za šolstvo ne pridobite pravočasno za vpis otrok v naslednje šolsko leto?

Tina: V tem primeru bodo imeli otroci status šolajočega se na domu in bodo na koncu šolskega leta opravljali razredne izpite. Si pa želimo, da bi nas ministrstvo priznalo tudi zaradi finančnega vidika subvencij, ker si ne želimo, da bi bila to elitna šola.

V reviji Lisa napisala Metka Pravst

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri