"Vztrajam vsak dan posebej, saj si želim vsak dan narediti poseben," pravi Špela.

Vztraja pri sebi, saj že od otroštva živi s posebnostjo, kot pravi sama, "govorno jezikovno motnjo, ki je jecljanje. Zavedam se, da nisem edina, ki s tem živim, vendar včasih mi ni enostavno. Trudim se delat vaje (ki so posebaej za to), ki mi pomagajo in omilijo vse skupaj."

Čeprav ve, da ji morda vse ne bo šlo gladko z jezika in je zaradi tega nekoliko nesamozavestna, se trudi pogovarjati z ljudmi, hodi na avdicije, se fotografira, kar jo zelo veseli, in se zato mora pogovarjati z neznanimi ljudmi, "čeprav mi je zelo neprijetno, saj me ne poznajo in ne vem, kako bodo reagirali na moj govor, če bo slabo," pravi. "In že veliko let hodim k logopedu, saj mi to pomaga."

"Vztajanje se mi poplača s tem, da če se čimveč pogovarjam z ljudmi, ugotovim, da me ljudje poskušajo razumeti in mi celo poskušajo pomagati in se z menoj pogovarjajo o mojem govoru, ter da mi tu in tam uspe na kakšem fotografiranju in podobno."

Iz te izkušnje se je naučila, da je vedno treba vztrajati in nikoli odnehati, pa čeprav je včasih hudo. Tudi takrat, ko mislimo, da smo na tleh, se bo našel nekdo, ki nam bo pomagal, je prepričana.

Tudi sama želi večkrat obupati, vendar pa ji ob strani stojijo njena družina in drugi, ki jo poznajo. V takšnih primerih preprosto "odidem v svoj svet, da se odklopim od vsega, včasih preveč norega sveta, ki ga na momente ne razumem, ter počnem stvari, ki me veselijo (plešem, se fotografiram, hodim na avdicije,...)."

In kaj sporoča vsem, ki želijo obupati?

"Nasveta nimam, ker vsak se odloča zase, kako bo peljal svoje življenje skozi določene ovire. Mislim, da nihče ni popoln, res nihče! In kljub določenim "napakam", ki jih imamo, je treba iti pozitivno naprej, saj življenje je oder, na katerem imamo vsak svojo predstavo. Jaz, čeprav vem, da nikoli ne bom govorila povsem tekoče, nikoli... se je treba nekako sprijazniti s tem in obrniti sebi v dobro."

Špelo lahko spremljaš na njenem Instagram profilu.