Kmalu po izdaji knjige SLOLvenski klasiki so ga šole začele vabiti na šolske dogodke za bralno značko, danes pa letno obišče tudi več kot štirideset šol po vsej Sloveniji. S svojim unikatnim in nadvse humornim načinom dela mladim kaže, da je branje lahko tudi zelo zabavno.

Medtem, ko z veseljem zabava vse tiste, ki so na koncu šolskega leta nagrajeni za opravljeno bralno značko, mu je večji izziv prepričati mlade na začetku šolskega leta, da naj se bralne značke v prihajajočem šolskem letu tudi lotijo. Na dogodkih predstavi svoje delo prevajalca in pisca pravljic ter potem, ko z otroci zgradi krog zaupanja in spoštovanja, s pomočjo duhovitih, navdihujočih in včasih strašnih zgodb predstavi domišljijsko moč, ki jo knjige imajo.

Da mu, skupaj tudi z drugimi odličnimi avtorji, uspeva prepričati mlade, pričajo tudi pisma zahval mentorjev tudi prej motečih učencev, ki po odkritju knjig stopijo v t.i. klub bralcev. Knjige po Boštjanovem mnenju odpirajo svetove in obzorja, saj prek zgodb bralec spozna različne kulture, različna razmišljanja in stopi v svet, ki mu je tuj, knjige pa ga pripravijo na različne, morda včasih tudi boleče, situacije v kasnejšem življenju.

Zato Boštjan, ki je rad bral že od mladih nog, kar gre zasluga predvsem njegovi babici, poziva vse starše, naj otrokom berejo že od rojstva naprej. Pravljice so namreč najvarnejši način, kako otroka pripraviti na svet. Staršem polaga na srce, naj z otroki berejo tudi takrat, ko otroci že znajo brati, saj je branje čudovita družinska povezovalna aktivnost. Ob branju daleč od drugih digitalnih utripajočih elementov, se družina umiri, skupaj preživi kakovosten čas, starši in otroci pa se nato lahko o prebranem tudi pogovarijo, ter tako skupaj odkrijejo svet, otroci pa spoznajo različne načine življenja in tudi, kaj je prav in kaj ne.

Boštjan je v času hitrega, utripajočega sveta, ki nudi hipno zadovoljstvo, prepričan, da knjige izboljšujejo koncentracijo, saj te prisilijo, da si z njo in da vso pozornost usmeriš v njo. Ker je tudi sam prišel v stik s knjigami, ki mu zaradi sloga ali teme niso bile všeč, popolnoma razume, da vse knjige niso za vse. Vse, ki naletijo na eno ali več knjig, ki jim niso všeč, poziva naj ne obupajo, ampak naj pri branju vztrajajo. Ob milijardah knjig, ki so na svetu, obstaja vsaj ena knjiga za vsakogar. Otroke poziva naj se podajo v knjižnico, knjižničarkam razložijo, kaj jih zanima in katera tema jim je všeč, ta pa jim bo zagotovo znala priporočiti knjigo, ki jih bo všeč.

V Sloveniji je sodobna literatura vedno boljša. Tako misli tudi Boštjan, ki je vesel, da imamo vedno več dobrih osebno-izpovednih, ljubezenskih in kriminalnih žanrov, saj s pomočjo teh knjig dobivamo nazaj v klub bralcev ljudi, ki že dolgo niso brali. Je pa žalosten, da odlična mladinska literatura, ki je prav tako odlična, morda ne pride do mladih, saj so finančna sredstva šolskih knjižnic vedno manjša. Pomembno je namreč, da mladi spoznajo in berejo zgodbe, ki so jim blizu in se dogajajo tukaj in zdaj, tudi teme, ki se tičejo interneta. Trdi, da je sicer obvezna klasična literatura nujna in jo mora vsak spoznati, ni pa prepričan, da posamezne klasike spoznamo ob pravi starosti, saj je pogosto takrat še ne razumemo dobro.

Video predstavitev: Pravljice so najvarnejši način, kako otroka pripraviti na svet

Vse starše, ki se morda soočajo z izzivom, kako otroka pritegniti k branju, poziva, naj bodo pozitiven zgled in se otrokom pokažejo s knjigo v roki. Predlaga naj otrokom predstavijo knjige, ki opisujejo teme, ki jih zanimajo in naj otroku razložijo, da če jim je ena knjiga dolgočasna, jim zagotovo ne bodo vse.

Boštjan, ki je nadvse počaščen, da danes prevaja avtorje, ki jih je včasih bral in jih spoštuje in ga navdušujejo, pravi, da stanje bralne kulture v Sloveniji le ni tako slabo. Pravi, da branje literature morda malenkost upada, branje samo pa ne. To dobro kažejo tudi številke, saj otroci v prvih letih osnovne šole skoraj vsi opravijo bralno značko, upad pa se zgodi takrat, kot pri vseh generacijah poprej, ko otroci pridejo v najstniška leta, a je stopnja dokončanja bralne značke še vedno okoli 60%.

Ob vprašanju ali naj posegamo po papirnatih knjigah ali naj beremo prek bralnikov, je Boštjan pojasnil, da je brez dvoma vsebina tista, ki šteje in ne medij, prek katerega beremo. Zato le pogumno in veselo knjigo v roke! Knjiga je namreč najbolj dostopna vstopnica v svet.

Spremljaj ga na:

http://pizama.net
https://www.facebook.com/BGPizama
https://www.instagram.com/stricbedanc

Aktivne posameznike, ki se v svojem življenju soočajo s takšnimi in drugačnimi izzivi, spremljaj na naših Vztrajam kanalih. Svoje vsakodnevne podvige pa objavljaj tudi ti! Objavi jih na svojih družabnih omrežjih in jih označi z #vztrajam. Vsak teden izberemo najboljših pet, vsak mesec pa avtorje najboljših petih nagradimo. Se splača!