Slovenijo so obnorele kriptovalute in nova tehnologija, ki omogoča poslovanje z njimi, blockchain, v slovenskem prevodu veriženje blokov. O njenem potencialu bodo 12. in 13. aprila govorili tudi na Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu, kjer se bodo srečali oglaševalci, podjetniki, mnenjski voditelji in družbeni inovatorji. Med slednjimi je tudi Tomaž Volk, soustanovitelj podjetij ADACTA in InsurePal, ki prav zdaj testira novo, pravičnejšo shemo zavarovalniških storitev.

Najbolj brani članek na spletni strani časopisa Dnevnik te dni ima naslov Otroci ne znajo več pravilno držati svinčnika in barvic zaradi pretirane uporabe naprav na dotik. Mišice, ki sodelujejo pri držanju pisala, se ne razvijajo tako, kot bi se morale. Kako to komentirate?

Razvoj gre naprej, lahko bi imeli podobno vprašanje pred 50 leti, recimo zakaj otroci ne znajo več držati krampa in motike. Tisto, kar je bilo običajno v našem otroštvu, za nove generacije morda ne drži več. Človeštvo se razvija in veščine, ki so bile potrebne v preteklosti, so zdaj manj uporabne, ker smo izumili orodja, ki so jih nadomestila. Danes imamo druge tehnologije, ki nam pomagajo pri pisanju, komuniciranju, razmišljanju, in otroci jih hitro usvajajo.

Kako bi tehnologijo veriženja blokov (blockchain) razložili navadnemu smrtniku?

Pri veriženju blokov se moramo vprašati, kak­šen problem rešuje. Pomagamo si lahko z analogijo z internetom. Medtem ko je internet omogočil globalno izmenjavo informacij med dvema osebama na različnih koncih sveta, blockchain omogoča globalno izmenjavo vrednosti brez posrednika, brez nadzora institucije, kot je banka, in brez nadzora države. To je razmeroma zapletena tehnologija, ki rešuje razmeroma preprost problem, da se vrednost, zapisana v digitalni obliki, ob prenosu pojavi na strani prejemnika in izgine na strani pošiljatelja. Z blockchainom v svojem bistvu rešujemo problem dvojne porabe, da istega kovanca ni možno dvakrat ali večkrat uporabiti.

Kako se to izvaja?

Blockchain je v bistvu glavna knjiga vseh dobroimetij, ki je hkrati zapisana na množici računalnikov in vse te kopije se med seboj sinhronizirajo. V tej distribuirani glavni knjigi so prav tako zapisane vse transakcije, kako se dobroimetje pri medsebojnih nakazilih med posameznimi naslovi/računi spreminja. Preverjanje pravilnosti vseh teh transakcij navzkrižno zagotavljajo in preverjajo računalniki, ki jih imenujemo minerji oziroma rudarji, ki za to prejmejo provizijo (pričakuje se, da bo dolgoročno ta provizija nižja kot v bančnem sistemu; ta hip ni nujno tako). Goljufije zato niso možne, ker bi jih potem pri navzkrižnem preverjanju drugi rudarji izločili. Za pravilnost transakcij jamči t. i. proof of work (potrdilo o izvedenem delu), pri čemer gre za izvajanje bolj zahtevnih kriptografskih operacij. To zahteva precejšnjo procesno moč in s tem večjo porabo elektrike. To je razlog, da danes nihče ne goljufa s potrjevanjem transakcij, saj bi se izdal z visokim računom za elektriko ...

Kdaj in zakaj je sploh prišlo do ideje o blockchainu?

Do te ideje je prišlo v času finančne krize zaradi razočaranja nad globalnim finančnim sistemom in njegovo neučinkovitostjo. Pobudniki blockchaina so želeli postaviti boljši, konkurenčni finančni sistem trenutnemu, kjer se dnevno tiskajo trilijoni svežega denarja, po mnenju pobudnikov bolj ali manj brez realne podlage, in tako je nastal bitcoin. Osnovna ideja bitcoina je bila vzpostaviti liberalen finančni model, ki za svoje delovanje ne potrebuje centralne institucije v obliki centralne banke in na katerega zato nihče ne more vplivati. Predvsem nanj ne mora vplivati politika posamezne države ali skupine držav. Vse te vplive so ocenjevali za negativne in v njih videli vzroke za ponavljajoče se finančne krize.

Kaj bi na takšen način lahko plačevali?

S tem sistemom lahko plačujemo vse izdelke in storitve. Najbolj preprosti način je uporaba elektronske denarnice na mobilnem telefonu, kjer imate shranjen svoj digitalni denar v več digitalnih valutah. Vrednost do klasičnih valut vzpostavlja trg. V prihodnosti bi lahko v tej denarnici hranili tudi kriptoevro, če ga bo izdala Evropska centralna banka, in z njim plačevali podobno, kot plačujemo danes s kreditnimi karticami, z eno bistveno razliko: pri plačevanju s kreditnimi karticami je denar shranjen v banki, pri digitalni denarnici pa neposredno pri vas in bank sploh ne bi več potrebovali. Vse transakcije se izvedejo neposredno med denarnico kupca in prodajalca.

Kakšen denar imam potem jaz v svoji elektronski denarnici?

Vse vrste obstoječih digitalnih valut, denimo bitcoin ali etherum, lahko pa greste še korak naprej in izdate svojo lastno valuto.

Pričakujete, da bo to spremenilo več kot le sistem plačilnega prometa?

Kot je internet temeljito spremenil medijsko industrijo, se sam pridružujem misli, da bo blockchain temeljito spremenil finančno industrijo. Če k blokchainu poleg tehnologije za izmenjavo vrednosti dodamo še druge tehnologije, kot na primer pametne pogodbe, pa predvidevam, da se bodo korenito spremenile tudi še nekatere druge industrije.

Kaj imate v mislih s pametno pogodbo?

Recimo, da želite svoj stari pametni telefon prodati nekomu v Srbiji. To lahko storite prek spletne trgovine eBay, ki jamči, da boste vi dobili denar, kupec pa telefon, ki bo deloval. S pomočjo pametne pogodbe in kriptoplačilom bi to menjavo lahko izvedli neposredno in brez provizije, ki se danes plačuje eBayu.

Pred časom mi je neki marketinški guru in podjetniški svetovalec povedal, da gre pri obsedenem kupovanju kriptovalut za še en nateg po zgledu Catch the Cash, za sodobno obliko t. i. Ponzijevih shem iz leta 1920.

Strinjam se, da je trenutno glavni motiv ljudi, ki kupujejo kript žetone, pohlep, zaradi pričakovanja rasti vrednosti. Obenem pa to spodbuja ljudi, da se učijo, da prepoznajo novo tehnologijo in bodo usposobljeni za druge načine kriptoposlovanja v prihodnosti. V naši družbi je prisotna miselnost, da je naloge države, da ščiti ljudi, sam pa menim, da bo družba postala uspešna in učinkovita, ko bo imela odgovorne posameznike, ki bodo večinoma znali poskrbeti sami zase brez pokroviteljstva.

Temelj vašega posla pa so digitalne rešitve za zavarovalniško industrijo.

Ukvarjamo se z zagotavljanjem programske opreme za zavarovalnice, ob tem pa smo naredili nov zavarovalniški produkt, ki smo ga poimenovali social proof insurance – gre za zavarovanje s socialno potrditvijo. Tega želimo ponuditi zavarovalnicam, da bi na podlagi takšnega preverjanja nadgradili svoje storitve. Gre za koncept odgovorne in skrbne osebe, ki danes preplača zavarovanje na račun tistih, ki to niso. Danes zavarovalnica tveganost ugotavlja tako, da spremlja vašo zgodovino in s tem oceni vaše tveganje, vendar je to lahko precenjeno ali podcenjeno in ne zagotavlja pravičnosti. Ideja temelji na zaupanju vašega prijatelja ali sorodnika, ki je pripravljen za vas jamčiti, da ste res skrbni in odgovorni. Z njegovim jamstvom, ki ga potrdi z denarnim poroštvom, plačate nižjo zavarovalno premijo. Višina znižanja je odvisna od višine jamstva vašega poroka, višja je, večji popust dobite. Storitev bomo v prihod­nosti razširili tudi na zavarovanje poslovnih transakcij na blockchainu.

Ste ga že preverili v praksi?

Zdaj ga bomo, in sicer v Veliki Britaniji, kjer bomo v pilotnem obsegu začeli prodajati takšna zavarovanja, za začetek avtomobilska, potem pa tudi druge vrste zavarovanj. Denar za izvedbo tega projekta smo zbrali z izdajo kriptožetonov.

Ste se pred tem posvetovali s psihologi?

Psihologi in zavarovalničarji so prepričani, da bi tak sistem lahko deloval. V bančništvu že deluje, gre za kreditiranje s porokom. V zavarovalništvu je tak sistem lahko vzajemen. Sistem poroštva vključuje emocionalni element, kar mu daje dodatno težo, saj nihče ne želi zapraviti prijateljstva zaradi neodgovornega ravnanja, ki na koncu privede do unovčitve poroštva, za katero plača prijatelj.

Roman Krasni novi svet je bil napisan že leta 1932. V njem so vojna, beda, kriminal in nesreča izkoreninjeni. Končno so vsi srečni. Če se bo vaša ideja obnesla, bo 'krasni novi svet' postal realnost?

Vsi sicer nikoli ne bodo skrbni in odgovorni, je pa to motivacija za večino, da bi takšni postali.<

Smilja Štravs