Pred štirimi dnevi smo odšli na pot, na kateri smo se mesu (za vsaj nekaj dni!) odrekli. Ugotovili smo že, da nam to lahko prinese številne pozitivne učinke, pa tudi, da je brezmesna hrana lahko zelo okusna.

Danes bomo naše obzorje v povezavi z mesom še malce razširili in pridobili še več argumentov, zakaj se je uživanju mesa pametno odreči, pa čeprav le za nekaj dni, še raje pa uporabo zmanjšati ali pa se mesu popolnoma odpovedati.

Ali kdaj premišljuješ o tem, kaj vse se dejansko dogaja v ozadju in kaj vse je potrebno storiti ter uporabiti, da določen kos mesa lahko končno pride na tvoj krožnik? Dobro je, da se zavedamo celotne slike. 

Če pustimo etične vidike ob strani (dejstvo je, da je bil vsak kos mesa nekoč del živega bitja), bi se morali vsi zavedati vsaj to, da mesna industrija vpliva na naše okolje in na naš dom - eden in edini planet.

Moderni način življenja močno vpliva na okolje, ki vpliva tudi na vremenske razmere. Ko naslednjič tarnamo nad nenavadnimi ujmami, se vprašajmo, če morda prav mi ne vplivamo na te razmere in kako lahko pomagamo planetu.

Industrijska živinoreja onesnažuje naš planet

Dokazano je, da živinoreja spada med največje onesnaževalce okolja. Zaradi nje se krčijo gozdovi, širijo puščave, onesnažuje se ozračje, porabi se ogromno pitne vode in energetskih virov, uporabi se velike količine hrane za krmo rejnih živali, proizvajajo se velike količine emisij toplogrednih plinov ... Pri proizvodnji mesa se uporablja tudi ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki onesnažujejo okolje.

Si morda vedel(a), da svetovna mesna industrija skupaj z mlečno potrošita kar tretjino naše pitne vode? Za 1 kilogram govedine se potroši kar 15.500 litrov pitne vode! 

Vedeti pa moraš tudi to, da se pri proizvodnji mesa ter tudi mleka ter jajc, ne zmanjšuje samo količina pitne vode, temveč prihaja tudi do onesnaženja enormnih količin vode - živinoreja prispeva več kot 50% k onesnaževanju vodnih virov.

Si lahko sploh predstavljaš, kako se odplake stekajo nazaj v vodotoke, z njimi vred pa tudi vsi mogoči antibiotiki in ogromne količine amonijaka? Ogromne količine gnoja in gnojnice v okolje dovajajo podnebju izjemno škodljive snovi, zakisajo tla in zastrupljajo podtalnico. Amonijak je tudi glavni krivec za izumiranje gozdov.

Še nekaj dejstev o živinoreji: 

• Živinoreja letno proizvede 7.516 milijonov ton toplogrednih plinov (največ toplogrednih plinov proizvaja govedoreja in vzreja krav molznic). 
• Živinoreja potrebuje 17-krat več zemlje, 14-krat več vode in 10-krat več energije kot poljedelstvo.
• Za pridelavo pol kg solate je potrebnih 80 litrov vode, za enako težo riža 1.500 litrov, za prirejo pol kilograma perutnine 2.500 litrov, govedine pa kar 10.000 litrov.
• Za "proizvodnjo" 1 kg govejega mesa potrebujemo 9 kg žita, ki bi lahko direktno nahranilo lačne ljudi. 
• Meso vsebuje povprečno vsaj 14-krat več ostankov pesticidov kot rastlinska hrana.
• Vsaki dve sekundi je uničeno gozdno področje velikosti nogometnega igrišča - večinoma za pridobitev pašniških površin ali polj za pridelovanje soje. Za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda!
• Govedo letno proizvede okoli 100 milijonov ton metana, približno toliko kot proizvodnja nafte in rudarska dejavnost skupaj. Metan ima 23-krat večji toplogredni učinek kot CO2 in je zato eden glavnih krivcev za nastanek efekta tople grede. 
• Revija za okoljsko znanost in tehnologijo (Journal of Environmental Science & Technology) je objavila podatek, da je govedoreja v Braziliji glavni razlog za krčenje deževnega gozda, kar je eden največjih povzročiteljev podnebnih sprememb.

Kaj je torej najbolj vredno ta trenutek?

Ta trenutek je najbolj pomemben in vreden samo tvoj premislek o tem, kaj boš kupoval(a) in kaj bo na tvojem krožniku! 

Zapomni si:

Prav s prehranjevanjem lahko vsak izmed nas, tudi ti, veliko doprinese k ohranitvi tega planeta. Vsaka majhna sprememba in vsako še tako majhno dejanje ali vsakodnevna odločitev še kako šteje!

Si preživel(a) dan brez mesa? Pokaži na svojih družabnih omrežjih in označi z #vztrajam.

Viri podatkov o živinoreji: Anton Komat, Jana, 19.9.2006, vegan.si