Potem ko so pred slabim letom dni državici na sončni strani Alp priborile naslov evrovizijskega zbora leta, so dekleta, številnim dobro znana pod imenom Carmen Manet, sklenila, da prikažejo vso širino, ki se zrcali v 35 glasovih, združenih v neizmerni ljubezni do glasbe. S svojimi glasovi bodo namreč junija objele Gallusovo dvorano Cankarjevega doma ter v prestolnici predstavila tako dela slovenskih avtorjev kot tudi tujih skladateljskih mojstrov.
Ob Komornem godalnem orkestru Slovenske filharmonije bodo tako izvedle delo norveškega skladatelja K. A. Arnesena ‘Magnificat’, v drugem delu koncerta pa se bodo predstavila skozi zgodbo, dela slovenskih in tujih skladateljev, vpetih v koreografijo. Koncert bo velik mejnik v zgodbi ženskega zbora iz gorenjske prestolnice, ki se je začela pisati na pobudo Barbare Kušar in Primoža Kerštanja. “Kranj vse do takrat ni imel stalnega ženskega pevskega zbora, velik delež deklet pa je že pred tem pod vodstvom Primoža prepeval v pevskem zboru Gimnazije Kranj.
Težava tega je nestalnost. Generacije se menjajo, tako vsako leto spoznavaš novo zasedbo, kar je tudi za dirigenta velika težava. Pri stalni zasedbi je napredek bolj izrazit. Skozi čas smo postale tudi same bolj kritične, včasih pa smo se zanašale zgolj na dirigenta. Skupaj se učimo in zorimo,” nam je zagotovila Eva Kern, ena izmed članic 35-članskega zbora, ki ga sestavljajo dekleta vseh starosti. Od srednješolk do mamic, kar je tudi velika prednost, saj tako izmenjujejo izkušnje in poglede. Druži jih ljubezen do glasbe, saj jih ta spremlja že od malih nog, tudi skozi vsa leta glasbene šole. “Mislim, da glasbena izobrazba ni tako pomembna. Veliko več prispevata energija in želja do petja. Vemo, zakaj smo tu, saj čutimo veliko ljubezen do glasbe,” nam zagotovi Ernestina, Eva pa doda: “Energija znotraj zbora se kaže na odru. Rade hodimo na vaje, saj v tem uživamo, domov pa se vrnemo boljše volje. Kadar po nesrečnem naključju vaje odpadejo, se zdi, kot da nekaj manjka.” V zboru so enakomerno zastopane vse sekcije glasov.
“Zasedba se povsem organsko spreminja, nekatere si vzamejo premor zaradi izmenjave, druge zaradi porodniške, a v jedru bolj ali ne ostaja enaka,” pojasnjuje Ernestina Jošt, sopranistka. Številni ob misli na gručo deklet pomislijo na prepira in nestrinjanja, a ni tako. “Na odru se imamo super, včasih se kaj zatakne pri sprejemanju odločitev v povezavi z oblekami, smo le ženski kolektiv,” z nasmeškom pojasni Eva in nadaljuje: “Odlično se razumemo, kar se kaže tudi na vajah. Probleme prebrodimo, težave pa nas le še tesneje povežejo. Mislim, da so se v vseh teh letih med nami spletle prave prijateljske vezi. Imamo že kar lepo zakladnico internih šal, ki so se rodile v tem času.” O energiji, ki vlada med dekleti, se boste 19. junija lahko prepričali tudi sami, na koncertu, ki so ga dekleta pomenljivo poimenovala z Vidim te. “Številni nas poznajo po odrski prezenci, ki jo predstavljamo kot zbor. V resnici pa poslušalci ne vedo, kdo so dekleta za temi glasovi. Na koncertu pa bomo resnično pokazale, kdo smo,” v en glas zatrdita dekleti in namigneta na koncert, poln presenečenj: “Nismo bile prepričane, ali smo sposobne napolniti tako veliko dvorano. Potem je to postal izziv. Kdaj pa, če ne zdaj? Želele smo pripraviti nekaj posebnega, dokazati, da nismo le evrovizijski pevski zbor z venčki na glavi, saj zmoremo dosti več. Tudi kaj odbitega, malo norega. To želimo pokazati na koncertu.”
Evrovizija je bila prelomnica
“V vsak projekt zaplujemo s polnimi močmi, najsi bo to Evrovizija ali koncert, ki bo 19. junija v Cankarjevem domu. Gre za dve popolnoma drugačni zgodbi, ki ju le s težavo primerjamo. Ne obremenjujemo se z naslovi. Evrovizija je bila prelomnica, ki nam je odprla številne poti, tudi v tujini. V prihodnosti pa nas čaka še veliko zanimivih stvari, naš urnik je že danes zelo poln, saj povabila kar dežujejo.”
Nika Arsovski