Če to bereš, najbrž nisi otrok. Si že v šoli, službi, na faksu. Pridno delaš. Pridno študiraš. Ves čas te je polno odgovornosti, polno obveznosti, polno seznamov, polno odločitev in na žalost tudi skrbi.
Danes ušpičimo eno vragolijo!
Ko odrastemo, velikokrat pozabimo na otroka v sebi. Na tisto navihanko ali navihanca, ki je v otroštvu z optimizmom in navdušenostjo gledal v svet. Ki se je znal sprostiti, iskreno nasmejati in se predati trenutku, v katerem je bil. Ne da bi razmišljal o kupu posode, ki čaka v koritu ali o seminarski nalogi, ki se sama kar noče napisati in o pomembnem sestanku v službi.
Danes zato naredimo eno pravo otroško vragolijo. V sebi poiščimo otroka in ga vprašajmo: Bi se šel sankat? Se greš kepat? Bi šel drsat? Bi igral računalniške igrice kar ves dan? Bi si vzela pet ur za manikuro, pedikuro in obrazno masko?
Karkoli že izbereš, pusti danes otroka ven in seveda, nikar ne pozabi na svojo varnost.