Maruša Mišmaš je slovenska rekorderka v teku na 2000 in 3000 metrov z zaprekami. Leta 2014 je prejela nagrado za najbolj obetavno mlado športno osebnost. Čeprav je stara komaj 22 let, se je tekom svoje atletske poti naučila že marsičesa o vztrajanju, poškodbah in premagovanju ovir - tako atletskih, kot tistih v glavi.
Maruša, ali si že po naravi vztrajna ali se moraš posebej potruditi, da vztrajaš?
Že od malega sem bila vedno vztrajna in trmasta in se nikoli nisem kar tako predala. Pa če je šlo za sestavljanje sestavljanke, športne izzive ali pa prepir z bratom.
Iz kje črpaš moč za vztrajanje? Kaj te žene naprej?
Verjamem, da sem lahko uspešna, poleg tega pa neskončno uživam v tem, kar počnem in si ne predstavljam drugačnega življenja.
Na kaj se trenutno športno fokusiraš? Kratkoročni in dolgoročni cilji.
Trenutno je cilj naše ekipe, da se čim bolje fizično pripravim po operaciji, da bom lahko jeseni zdrava začela z intenzivnimi pripravami na naslednjo sezono. V naslednjih letih pa želim spet tekmovati v evropskem in svetovnem vrhu, ter se boriti za čim višja mesta na največjih tekmovanjih.
Kaj narediš takrat, ko je težko in bi najraje obupala? Ko se ti ne ljubi ali pa ti tisti dan/teden res nič ne gre? Pri treningu ali na drugih področjih.
Gledam na vsak trening ali del treninga posebej in se prepričam, da se potrudim najbolje kot lahko v tistem trenutku. Pomislim na občutek zadovoljstva, ko mi uspe premagati samo sebe. Za ta občutek se res splača potruditi.
Kako si našla motivacijo po poškodbi, da nisi odnehala?
Vedno sem bila optimistična. Čeprav se mi je sezona 2016 podrla in bo sezona 2017 okrevanje po operaciji, sem bila prepričana, da se bom vrnila in bom še močnejša.
Kako gledaš na poškodbe, kaj so te naučile? Meniš, da so kdaj tudi opozorilo, da se ustaviš?
Zagotovo so me naučile, da zdaj drugače gledam na nekatere stvari in sem sprejela spremembe, na katere prej nisem pomislila. Vem, da moram bolj poslušati svoje telo in da se je včasih treba tudi ustaviti.
Kaj si se iz tvoje izkušnje vztrajnosti naučila?
Splača se vztrajati tudi takrat, ko ne gre vse po planu. Najtežja pot vodi do najlepšega cilja.
Kje v življenju, poleg športa, še vztrajaš? Kaj te še veseli?
Poleg športne kariere redno študiram laboratorijsko biomedicino na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Vrhunsko športno kariero in študij je kar naporno usklajevati, ampak vztrajam, ker me tudi študij zelo zanima, in želim po končani karieri v atletiki delati na tem področju.
Kakšen napotek bi dala ljudem, ki iščejo motivacijo za dosego svojih ciljev?
Stopaj vsak korak posebej in bodi ponosen na vsako malo zmago. Predvsem pa uživaj in ceni svojo pot do cilja.
Misliš, da ti bo podpora projekta #vztrajam in podpora ljudi, ki bodo del projekta, pomagala?
Podpora navijačev mi ogromno pomeni in mi daje dodatno motivacijo. Če tudi jaz motiviram njih, pa sem še toliko bolj vesela.