Ples je tisto, kar Niko najbolj zanima in v čemer si je v tujini izgradila zavidanja vredno kariero. Je pa tudi nekaj, kar ji je bilo pravzaprav že položeno v zibelko. “Rodila sem se v plesni družini mami Janji Pušl in očetu Zoranu Kljunu, plesalcema, ki še danes, kljub vodenju naše družinske plesne šole, učita ples z velikim srcem. Ples imamo v krvi. Mama pravi, da sem plesala že v njenem trebuhu, zares pa sem se začela ukvarjati s plesom pri štirih letih, najprej z džez baletom, kmalu za tem tudi s stepom in hiphopom. Velikokrat pa se nasmejim, ko pogledam star posnetek televizijske oddaje Medo Zmeda, ko sem pri treh letih s pet let starejšimi plesalci prvič nastopala pred kamerami. Komaj sem dobro shodila, pa sem že zaplesala rokenrol. (smeh) 'Moj repek' je migal desno in levo kar sam od sebe,” se z nasmeškom na obrazu spominja Nika. Njen uspeh je rezultat trdega dela, vendar lahko zaradi tega zdaj živi svoje sanje: “Ples sem od malega jemala zelo resno, saj sem v sebi vedela, da sem plesalka in da bo to moje poslanstvo v življenju. Ko zdaj gledam nazaj, recimo 20 let, ja, lahko bi rekli, da sem se marsičemu odpovedala, a vse izkušnje, ki sem jih pridobila skozi leta, vsi dogodki, odrekanja, zarošene plesne dvorane, potovanja, vsi ljudje, ki sem jih spoznala skozi otroštvo, so me izoblikovali v osebo, ki zdaj živi svoje sanje in trdno stoji na svojih nogah.”

Sedem let v Los Angelesu

Nika že sedem let živi in dela v Los Angelesu. V tem času se je marsikaj spremenilo, tudi njeno delo, saj se zdaj ukvarja tudi z učenjem plesa in ne preživlja več večine časa na avdicijah. “Kot plesalka sem se udeleževala avdicij, veliko je bilo tudi avtomatskih 'bookingov', a moje življenje je zdaj prepleteno veliko več s koreografskimi deli in učenjem po svetu. Kljub temu da imam še vedno svojega agenta, dobivam večino del prek socialnih omrežij in direktnega 'bookinga'. Zanimivo, kako pomemben je dandanes YouTube. Koreografi, vključno z menoj, najamemo plesalce včasih na podlagi plesalčevega Instagrama, slik in videoposnetkov, ki jih objavljajo na svojih profilih. Neverjetno, kako so se časi spremenili le v sedmih letih mojega življenja v Los Angelesu.” Pa odigra dejstvo, da prihaja iz Slovenije, kakršnokoli vlogo na avdiciji? “Prav nikakršnega. Plesalci v Los Angelesu prihajajo od vsepovsod. Je mesto zabavne industrije, kamor se ljudje priseljujejo z vseh koncev, različnih delov Amerike, drugih celin. Vsi z enakim razlogom, za delo, in čisto normalno je, da si v tem mestu, tej industriji 'priseljenec'.”

V družbi slavnih

Delo v tujini zadnja leta premami številne Slovence, a tudi prek naših meja ni vse tako rožnato. Nika pravi, da ni naletela na velike ovire, izziv je drugačen način življenja. “Ne bi ravno govorila o ovirah, temveč o drugačnem življenjskem slogu, drugačnem sistemu, kulturi. Imela sem rosnih 22, ko sem se morala popolnoma sama navaditi na nov sistem dela in zaposlovanja, samostojno stati na tleh tako daleč od družine in prijateljev in se prebiti med najboljše. V meni je vrel strah, dela prvega pol leta skoraj ni bilo, počutila sem se nevredno. Od popolno zabitega urnika kot koreografinja v Boleru sem v Ameriki doživela velik kontrast, imela sem preveč prostega časa in premalo dela. A nisem obupala. Na to nisem niti pomislila. Vztrajno sem hodila naprej po svoji poti do uspeha in bila potrpežljiva. Hvaležna sem svoji družini, ki mi je vedno stala ob strani. Četudi smo se lahko le slišali in videli prek Skypa, je bilo bolje kot nič.” Kot koreografinja ali asistentka koreografije je pred kratkim sodelovala pri šovu Simona Cowella z imenom La Banda, pri največjih plesnih šovih Amerike Dancing with the Stars in So You Think You Can Dance, koreografira za glasbenike, učila je že v več kot 30 državah po svetu. Pa vendar je uspeh zanjo nekaj drugega: “Največji uspeh je zame to, da moje koreografsko delo opazijo ljudje, ki so v vrhu svetovne industrije. Do njih sem vedno gojila veliko spoštovanje, danes pa smo skupaj z nekaterimi pravi prijatelji. Sodelujemo pri različnih projektih, soustvarjamo, koreografiramo, si izmenjujemo mnenja ... Zelo sem hvaležna za to in nikoli ne jemljem stvari za samoumevne. Bila so dolga leta dokazovanja, potrpežljivosti, vztrajnosti, tudi solz. Korak za korakom,” z nasmehom pove Nika.

Eva Jandl