Kakšni bodo nadaljnji ukrepi, če se izkaže, da je prekuženost v Sloveniji nizka, dosti nižja od pričakovane?

Nacionalna raziskava, ki jo izvaja Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, bo dala informacijo o razširjenosti novega koronavirusa v Sloveniji (pogovarjali smo se 4. 5.. op. ur.). Če se izkaže, da je prekuženost v Sloveniji nizka, to pomeni dvoje.

Po eni strani pomeni, da se virus v Sloveniji ni v veliki meri širil med asimptomatskimi prenašalci in osebami, ki so bolezen prebolele v blagi obliki, da so epidemiologi uspešno identificirali večino obolelih in okuženih oseb, da so bili ukrepi za preprečitev širjenja virusa zelo učinkoviti in da smo državljani z upoštevanjem navodil in svojim odgovornim ravnanjem uspešno preprečili širjenje virusa.

Po drugi strani to pomeni, da smo kot populacija zelo ranljivi za ponoven izbruh epidemije, ki bo lahko hiter in močan, če ga ne bomo pravočasno odkrili in zamejili. Rezultati raziskave so le ena izmed ključnih informacij, ki jih je treba upoštevati pri sprejemanju odločitev o nadaljnjih ukrepih, saj nam kaže na stanje prekuženosti populacije med izvedbo raziskave. To stanje se lahko hitro spremeni. Zato bo med rahljanjem ukrepov, ko pričakujemo povečano širjenje virusa med prebivalci in ko država ne bo več strogo preprečevala širjenja virusa z omejevanjem gibanja in številnih aktivnosti javnega življenja, ampak bo odgovornost za to zaupala državljanom, še bolj pomembno skrbno zagotavljanje medsebojne razdalje, izvajanje higienskih ukrepov, uporaba zaščitnih mask in predvsem skrb za zaščito najbolj ranljivih oseb - starejših in oseb s spremljajočimi kroničnimi boleznimi.

V tem času bo najpomembneje zagotoviti hitro ugotavljanje okuženih oseb in iskanje oseb, ki so bile z njimi v tesnem stiku in so zato zelo verjetno tudi same okužene. Kot do zdaj bo še naprej pomembno, da se okužene osebe samoizolirajo na domu in da se osebam, ki so bile z okuženimi v tesnem stiku, to so predvsem družinski člani ter bližnji sodelavci, omogoči 14-dnevna karantena, da se prepreči morbitni prenos virusa v inkubacijski dobi ali ob asimptomatskem poteku bolezni. Če bomo na ta način še naprej uspešno preprečevali širjenje virusa, bo mogoče kljub prisotnosti virusa med nami omogočiti veliko večino družbenih aktivnosti.

Ali ni tako, bolj se bomo zapirali, bolj bomo kot družba v drugem valu ranljivi, bolj bomo zbolevali?

Za zdaj še ni trdnih dokazov o trajanju imunosti po preboleli bolezni, poleg tega je opisanih kar nekaj primerov, ko so osebe po preboleli bolezni ponovno zbolele. Tako po trenutno razpoložljivih informacijah o bolezni ni utemeljeno računati na dolgotrajno zaščitno imunost. Ne glede na stopnjo prekuženosti v državah bomo morali vsi še naprej sami skrbeti za ustrezno higieno in druge načine odgovornega samozaščitnega ravnanja.

Razmišljate, kako bi pomagali domovom za ostarele, kaj bi bilo tam treba narediti, da ostareli ljudje (ki niso bolni) res ne bodo zaprti do decembra?

Zavedamo se, kako težko je stanovalcem v domovih za ostarele, ker ni dovoljeno srečevanje s svojci. Vendar izkušnje v Sloveniji in po svetu kažejo, kako zahtevno je obvladati širjenje virusa, ko enkrat pride do vnosa okužbe v dom za ostarele, in kako resne so posledice. Kljub velikemu tveganju za okužbo in hud potek bolezni pa so omejitve socialnih stikov in gibanja za stanovalce prav tako neznosne in slabo vplivajo na njihovo zdravje in počutje.

Domovi, ki nimajo primera okužbe in ki lahko zagotovijo ustrezno organiziranost dela in hitro ukrepanje ob pojavu prve okužbe, bi pod zelo strogimi zaščitnimi pogoji lahko omogočili obiske svojcev v omejenem obsegu. V domovih, kjer so primeri okuženih, bi izjemoma obiske lahko omogočili ob uporabi popolne osebne varovalne opreme. Lepše in toplejše vreme omogoča tudi izvedbo obiska na prostem, na način, da obiskovalci ne bi vstopali v prostore doma. Vsekakor pa je v prvem koraku treba zagotoviti, da domovi lahko obiske zagotovijo varno in da so ustrezno pripravljeni na pojav okužbe v domu.

Ali se že ve, zakaj nekateri ljudje zbolijo huje oziroma kako nas virus ubije, saj ne napade samo pljuč, ampak tudi ledvice, srce, jetra, črevesje, možgane?

Dosedanje izkušnje z obolelimi s covidom-19 kažejo, da so najpomembnejši dejavniki tveganja za hujši potek bolezni višja starost, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in debelost. Niso pa še ugotovljeni mehanizmi, kako ta stanja prispevajo k hujšemu poteku bolezni. Čeprav so najbolj izraženi simptomi in znaki bolezni pljuč, pa vse več ugotovitev, predvsem pri pacientih z najtežjimi poteki bolezni, kaže, da bolezen povzroči tudi poškodbe krvnih žil in motnje strjevanja krvi, ki prizadenejo številne organske sisteme.

Ali bi bilo dobro, da bi se vsi ljudje v Sloveniji testirali, če bi bilo to možno? Ali bi nam podatek kaj pomagal pri nadaljnjem spopadanju z virusom?

Če govorimo o testiranju z jemanjem brisa za potrditev prisotnosti okužbe, je testiranje smiselno poleg ugotavljanja prisotnosti virusa pri obolelih osebah tudi za potrjevanje negativnosti pri osebah, ki imajo predvsem zaradi narave dela veliko stikov in so zato lahko potencialni superprenašalci v inkubacijski dobi ali v primeru asimptomatskega poteka bolezni. Izvedba testa zagotovi informacijo o stanju samo na dan, ko je bil test opravljen, zato enkratno testiranje celotne populacije pri nadaljnjem spopadanju z virusom ni smiselno, zlasti v fazi epidemije, ko je virusa v populaciji malo.

Smiselno pa je testiranje zaključenih skupin oseb z visokim tveganjem za hud potek bolezni, če so bile v stiku z okuženo osebo, kot to izvajamo v domovih za starejše občane. Tudi serološkega testiranja, s katerim ugotavljamo, ali je oseba predhodno bila okužena z virusom, pri nizki stopnji prekuženosti populacije ni smiselno izvesti pri vseh prebivalcih Slovenije. V ta namen je izvedena nacionalna raziskava na reprezentativnem vzorcu populacije, kar pomeni, da so rezultati raziskave podobni, kot bi bili, če bi testirali celotno populacijo. Podatek o serološkem izvidu pa ima vrednost za posameznika, da zase ve, ali je bolezen prebolel, zato z veliko verjetnostjo nekaj časa ne bo prenašalec virusa. Vendar, kot rečeno, v primeru nizke stopnje prekuženosti populacije je verjetnost, da smo okužbo preboleli, izredno nizka, zato tudi individualno serološko testiranje ni smiselno.

Za nadaljnje načrtovanje ukrepov so pomembni predvsem podatki o ugotovljenih primerih bolezni v zadnjih 14 dnevih ter podatki o uspešnosti epidemiološkega iskanja tesnih stikov.

Napisala: Lidija Petek Malus