Čeprav smo sredi vročega avgusta, je Saša letos že dopustovala. “Konec maja smo si vzeli slab teden in smo šli v Tunizijo na Djerbo. Hvala bogu, da smo šli, saj se nam glavne počitnice čisto odmikajo in imava z Miho zdaj toliko dela, postavljene roke in morava izpolniti pogodbene obveznosti. Na počitnice še čakamo in upamo, da do konca šolskih počitnic najdemo še en teden za skupno uživanje.” Med počitnicami ne komplicirajo in se najraje posvečajo drug drugemu. “Pri počitnicah je tako, da ne potrebujemo luksuza; pomembno je, da smo skupaj in si vzamemo čas drug za drugega, da dobimo sončno energijo in da skupaj uživamo, predvsem pa, da lahko takrat nehamo misliti na vsakodnevne skrbi, težave in stres. Rada naredim odklop in sem s svojimi najljubšimi.”

Zarečenega kruha se največ poje

Sicer pa Saša navdušuje z novo pesmijo z naslovom Mišolovka, ki je duet s hrvaško skupino Barabe. Ker pri Saši duetov nismo vajeni, nam je zaupala, kako se je sploh zgodilo sodelovanje in zakaj je tokrat privolila. “Včasih nekatere stvari kar tako pripeljejo še druge,” se nasmehne Saša in nadaljuje: “Sem bolj zadržana glede duetov, imam pa vsako leto precej povabil in se težko odločim oziroma se, kot vidite, ne odločim. Zdi se mi namreč, da duet zahteva določeno stopnjo kompatibilnosti, moraš se ujeti vokalno in časovno – kar pomeni, da je večji časovni vložek in veliko koordinacije. Ko imaš enkrat družino, pa si želiš, da bi čim bolj optimiziral svoj delovni čas.” Kljub temu pa je Barabam uspelo navdušiti Sašo. “No, zgodilo pa se je tako, da mi je ravno tisto jutro mami rekla: 'Saši, ti čisto preveč kompliciraš. Toliko dobrih pesmi imata z Miho, in namesto da bi vsake tri mesece izdala novo pesem, ti premišljaš, kaj bi, in enako je glede duetov.' To sem potem premlevala in ravno ta dan me pokličejo iz zastopništva Barab in sem pravzaprav takoj rekla ne, čeprav me je mami pred tem 'obdelala'. No, vseeno pa me je premagala radovednost in sem jih prosila, naj mi pošljejo pesem. Ko sem jo slišala, me je v trenutku spravila v dobro voljo, zdela se mi je tako sončna, 'zafrkljiva' in simpatična, da sem nato rekla ja. Zdi se mi, da je včasih treba iti čez svoja načela in ustaljene navade ter narediti nekaj novega.” To ji je vsekakor uspelo, saj je z Barabami, ki so na Hrvaškem zelo priljubljeni, skoraj tako kot Saša pri nas, ustvarili pravo poletno uspešnico. “Pojemo v hrvaščini, vsi skupaj. Moram povedati, da ima pesem že več kot 600 tisoč ogledov na YouTubu, jo pa na Hrvaškem zelo veliko predvajajo. Tudi pri nas jo veliko slišim, mi pa hrvaški kolegi javljajo, da je pri njih velik hit. Zelo sem vesela, da smo sodelovali, ker so fantje izjemno simpatični. Ko stopiš skupaj pred kamero ali fotoaparat, se vedno vidi, ali obstaja pristna energija. In med nami zagotovo obstaja.”

Kmalu že nova uspešnica

Saša seveda ne počiva, ampak obljublja že naslednji veliki hit. “Sicer pa z Miho že ustvarjava mojo naslednjo pesem in mislim, da ne bo duet. Ker se mi je zgodilo že veliko zarečenega kruha, kot rečemo, v resnici nikoli ne vem, kaj se bo zgodilo.”Z Miho, s katerim imata hčerko Ario, ustvarjata glasbo za tujino, predvsem za naše severne sosede. “Z Miho imava podpisane večletne pogodbe z najinim založnikom, da delava kot avtorja glasbe. Piševa za večino uspešnih glasbenikov čez našo mejo in moram reči, da je trajalo res dolgo časa, da sva dobila toliko imena in zaupanja, da se zdaj na naju obračajo že kar producenti in povedo, da potrebujejo dobro pesem in hit. Všeč mi je, ker lahko delava zelo svobodno. Ustvarjava 'šlager' glasbo, kar v tujini pomeni, da se skoraj dotika njihove narodno-zabavne glasbe, pa vse do popa. Sodelujeva s tremi tekstopisci, midva pa narediva melodijo in dober demo posnetek, ki je že na ravni demo oziroma radijskega posnetka. Ker so bili tako zadovoljni z najinimi demo posnetki, se zdaj preusmerjava v glasbeno produkcijo, aranžiranje. Glede tega je Miha res nadarjen in imajo ga za novoodkritega genija in se veliko obračajo nanj.”

Tolažbo najde v najbližjih

Tako je očitno, da Saša res veliko dela. Prizna, da je bila včasih tako preobremenjena z delom in mislimi, da se ji je zdelo, da skoraj ne zmore več. A tolažbo je vedno našla v bližnjih in zdaj pravi, da je tudi z načinom razmišljanja že dosegla stopnjo, da se ji ni treba več opominjati, da je vse v redu in da naj vztraja. “Najprej malo pojamram najbližjim. To je moj prvi primarni vzgib in v takšnih trenutkih vedno znova ugotovim, kako pomembno je imeti ljudi okoli sebe, pri katerih se ne počutiš ponižanega ali zasmehovanega, kadar narediš kaj narobe ali pa si izčrpan. Skratka, največja dragocenost je imeti takšne ljudi okoli sebe, ki znajo poiskati prave besede in te malo 'pocrkljajo', po drugi strani pa te že dvignejo. To je najpomembnejše, sicer pa se takrat poskušam spomniti na to, kakšno darilo je, da si zdrav, da so tvoji bližnji zdravi, da imam topel dom, da imam družino in da lahko delam to, kar sem si vedno želela, čeprav je včasih stresno in naporno. Zavestno se opominjam na vse stvari, za katere sem hvaležna. Sčasoma, ko to človek večkrat ponovi, to postane način njegovega razmišljanja in se ni treba zavestno opominjati na to.”