Tim-Kevin Ravnjak je naš 20-letni deskar na snegu v prostem slogu. Leta 2012 si je "prideskal" naslov mladinskega svetovnega prvaka v snežnem žlebu, za Slovenijo pa je nastopil na zimskih olimpijskih igrah 2014 v Sočiju in osvojil 8. mesto. Čeprav je do nove zime še nekaj časa, ima mlad Velenjčan v mislih že bele strmine in olimpijske igre 2018. Z njim smo se pogovarjali o vzponih in padcih.
Tim, ali si že po naravi vztrajen ali se moraš posebej potruditi, da vztrajaš?
Sam sebe bi že po naravi ocenil kot zelo vztrajnega. Vsekakor mi ni bilo nikoli nič položeno v zibelko in sem zaradi tega vajen vztrajati ter se truditi za stvari, ki jih želim doseči.
Kako se pripravljaš na zimske olimpijske igre in kaj je potrebno za uvrstitev?
Predolimpijska sezona se že definitivno čuti in pozna. Ozračje je veliko bolj napeto in tudi sam že dosti razmišljam o tem, čeprav je do dogodka še kar nekaj časa. Priprave potekajo po približno istem kopitu kot vedno, res pa je, da bom letos poskusil preživeti na snegu še več dni in si s tem zagotovil kilometrino ter izkušnje, ki jih bom potreboval. Trenutno pa sem na dopustu, poskušam odmisliti sneg in šport ter se sprostiti kolikor se da pred zelo pomembno sezono.
Kaj narediš takrat, ko ti je težko in bi najraje obupal? Ko se ti ne ljubi ali pa ti tisti dan/teden res nič ne gre od rok?
Verjamem v to, da je vse v “glavi”. Tudi takrat, ko vse boli, ko čutiš, da ne gre več, imaš še vedno neko rezervo, katero moraš najti oziroma se prepričati, da vztrajaš in greš preko teh preprek. Skozi pestro življenje, ki sem ga imel do sedaj, sem pridobil ogromno izkušenj iz športa in seveda tudi iz osebnega življenja, za katere sem zelo hvaležen in mi velikokrat pridejo prav v delikatnih situacijah.
Kje v življenju, poleg športa, še vztrajaš?
Trenutno vztrajam pri mislih o prihodnosti. Zelo si želim po karieri ustvarit nekaj svojega in v to vložit ves svoj čas in energijo. Nevem še točno, kaj to je, a vztrajam pri razmišljanju in upam, da bom kmalu ugotovil, kaj si želim ustvariti.
Kako najdeš motivacijo po poškodbah, da ne odnehaš?
Mislim, da vsak športnik poškodbe dojema oz. sprejema drugače. Veliko je odvisno od velikosti poškodbe, res pa je, da znajo biti tudi tiste male res nadležne. Pomembno je, da poskušaš iz poškodbe najti neko pozitivo. Sam pri sebi sem opazil, da imam večjo možnost poškodbe ob prehudih naporih oziroma preveliki količini treningov. Vedno je treba najti ravnovesje in ga vzdrževati.
Misliš, da bi bilo včasih vendar bolje odnehati? Pri športu po poškodbi ali drugje v življenju?
Nikoli.
Kaj si se iz tvoje izkušnje vztrajnosti naučil?
Kjer sem vztrajal, sem večinoma tudi dosegel zadano. Kadar pa nisem, sem pridobil ogromno izkušenj. Kadar nisem vztrajal, sem to obžaloval, zato je pomembno vztrajati, saj v vsakem primeru nekje pridobiš, četudi morda ne dosežeš cilja pa pridobiš ogromno.
Kakšen napotek bi dal ljudem, ki iščejo motivacijo za dosego svojih ciljev?
Na svetu je na žalost ogromno ljudi, katerim bodisi zdravje ali katerikoli drug razlog ne dopušča vztrajanja. Sam pri sebi velikokrat pomislim na to, kako srečen sem, da imam možnost prostega gibanja, izražanja in seveda, da živim to življenje. Že samo to mi daje motivacijo za vztrajanje. Najlažje je obupati in to velikokrat vodi v razočaranje in nato v še večji obup. Pri vztrajanju pa gre pot osebne rasti samo navzgor!
Misliš, da ti bo tvoja podpora projekta #vztrajam in podpora ljudi, ki bodo del projekta, pomagala?
Absolutno! Z vsakim takim projektom pridobim več znanja in izkušenj, ki jih kasneje implementiram v svoje življenje in šport, zato sem vedno vesel, kadar lahko sodelujem. Še posebej pri takem projektu, kot je #vztrajam, mi veliko pomeni tudi to, da se širši javnosti pokaže delček ozadja življenja športnika.