Niti ni pomembno, kaj točno je tvoja služba. Biti uspešni poslovnež mogoče ni tvoj cilj, a moderni življenjski slog danes skorajda vsakogar izpostavi približno enako zahtevnemu vsakdanu. Morda imaš družino, kar pomeni, da moraš poleg službe skrbeti še za prehrano več kot dveh ljudi, gospodinjska opravila in petnajst fakultativnih dejavnosti vaših otrok, saj te danes vsi gledajo postrani, če naraščaj ni vpisan vsaj na tri tuje jezike, dva inštrumenta in kakšno rekreativno aktivnost obenem. Ki pa se, kot nalašč, vedno odvijajo v času največjih prometnih konic.

Da lahko ustrezno opravljaš svoje delo in obenem podpiraš kolikor stebrov ti pač pripada v domačem gospodinjstvu, pomeni, da si v bistvu aktiven od trenutka budnosti pa do točke, ko padeš v posteljo. Kar ni nič kaj dosti drugače kot pri uspešnih poslovnežih, ki svoj dan preživijo z reševanjem poslovnih težav in zapletov v pisarni.

Zato naj bi bila motivacijska dieta, kot so jo pričeli promovirati nekateri osebni trenerji in strokovnjaki, pisana na kožo vsakemu sodobnemu človeku, ki nima niti časa, niti volje, da bi ga hrana kakorkoli ovirala ali upočasnjevala v aktivnostih, ki jih ima čez dan.

Motivacijska dieta se zanaša na izmenična kratka obdobja posta in koncept t.i. paleolitske diete (način prehranjevanja, ki temelji predvsem na svežem sadju in zelenjavi, poznan tudi po skrajšanim imenom paleo dieta) z rotacijo ogljikovih hidratov za praktičen in fleksibilen prehrambni načrt. To je način prehranjevanja, ki od človeka ne zahteva pretiranega ukvarjanja s tem, kaj se bo jedlo in kdaj se bo jedlo, ampak nudi dovolj, da imate čez dan visoko mentalno in fizično pripravljenost.

Pozabimo na zajtrk?

Prvi zanimivi preskok iz tradicionalnega razmišljanja o prehrani se pri motivacijski dieti prične že pri zajtrku. Zajtrk namreč v tej prehrambni shemi ni več obrok prvakov, ni več tisti mastodontski obrok, pod katerim se šibi miza, ker smo se naučili, da se moramo zjutraj bombardirati s kalorijami, da lahko zdržimo do kosila.

Problem zajetnega zajtrka je namreč v tem, da zbudi naš parasimpatetični živčni sistem, del telesa, ki nam regulira prebavo in počitek. Jej zjutraj, da takoj zbudiš prebavo – to je znano pravilo, a kaj, ko s tem tudi zbudimo potrebo po počitku. In to že takoj potem, ko smo se zbudili! Zjutraj, ko je običajno najbolj hektično – spakirati sebe in otroke, da vsi pravočasno pridete na želene lokacije -, pa je verjetno počitek zadnja stvar, o kateri želite razmišljati.

Zato motivacijska dieta stavi na podaljševanje jutranjega posta. Namesto zajtrka naj bi telo pustili v čakanju na hrano, s tem pa vzburili tisti drugi, simpatetični živčni sistem, ki proizvaja hormone, odgovorne za motivacijo. Ko telo zjutraj ne dobi šusa kalorij, vas bo samodejno motiviralo, da greste v akcijo, saj se vam bo rahlo povišal nivo kateholaminov, ki izboljšajo pozornost in odzivnost.

Motivacijska dieta zato namesto zajtrka predlaga lahkotno kosilo malo pred poldnevom. Lakote se ne smemo bati, ker smo v tem času, ko je hrana na voljo vsepovsod in si ves čas nekaj tlačimo v usta, že programirani, da neprestano odganjamo navidezno lakoto. Obenem stroge diete zahtevajo ogromno razmišljanja glede obrokov in kalorij, kar le pomeni, da ves čas mislimo na hrano in s tem postanemo lačni tudi, če telo v bistvu sploh ne potrebuje hrane.

V kolikor si dovoliš, da nekaj časa vztrajaš v občutku lakote, te bo to še bolj spodbudilo k doseganju cilja. In ta cilj naj bo tisto, k čemur stremiš, namesto, da je cilj vedno le naslednji obrok.

Prilagajanje na motivacijsko dieto bo nekoliko lažje za ljudi, ki imajo radi kavo. Ta močan napitek z antioksidanti je odličen nadomestek zajtrka, ki še dodatno spodbudi simpatetični živčni sistem. V kolikor ti kava ne diši, lahko enak učinek dosežeš z zelenimi ali belimi čaji.

S tem bodo tvoje misli zjutraj jasne in osredotočene, ne pa utrujene in zaspane po obilnem zajtrku. Nekateri uspešneži ta občutek zagona in neutrudnosti včasih izkoriščajo še celo do popoldanskih ur, če pa začutiš, da te lakota vseeno potiska v razdraženost in jezo, je čas za konkreten obrok.

Popoldanski in večerni obroki

Motivacijska dieta stavi na prehranjevanje po sistemu jamskih ljudi. Enostavno in hitro. Minimalno je vnosa izdelkov iz agrikulturnega in industrijskega obdobja, več je hrane, ki so si jo naši predniki nekoč lahko ujeli ali nabrali.

Ključne pri tem so omega-3 kisline iz rib in mesa rastlinojedih živali, osnova pa v tej vrsti prehrane ostajata sadje in zelenjava, kot vira vlaknin, ogljikovih hidratov, antioksidantov, vitaminov in mineralov. Prioriteta v tem načinu prehranjevanja je torej hrana, ki »se jo nabere«, namesto hrane, ki »se jo ulovi«. Postani živi paradoks, nekakšen vegetarijanec, ki je tudi meso.

Kosilo naj bo lahko, s poudarkom na zelenjavi. Izberi veliko solato in si ob tem privošči piščanca, zrezek ali ribo. Če se ob prvem obroku še vedno spogleduješ s konceptom zajtrka, si lahko omisliš vegetarijansko omleto brez sira.

Večerja na koncu dneva je tvoj uživaški prehrambni poligon. Meso po želji, spet z zajetno mero zelenjave. Količine po želji, naj bo to tvoja pojedina po uspešnem dnevu. Jamski ljudje pač niso šteli kalorij.

Motivacijska dieta v vsakodnevnem življenju

Kako je ta način prehranjevanja potem videti v praksi, ko te na vsakem koraku pač ne čaka zrezek z zelenjavo in te druženje z drugimi kdaj popelje k pregrešnim dobrotam? Prav v tem se motivacijska dieta izkaže kot nadvse prijazna uporabniku. S tem načinom prehranjevanja namreč namensko minimaliziraš vnos najbolj škodljivih sestavin (sladkorja, rafiniranih maščob, umetnih aditivov in vsega, kar je tipično za hrano izdelano v industrijski dobi), zato se ti ni potrebno bati »veselih uric« in občasnega uživanja v vinu, pivu ali slastnih njokih.

Dvakrat na teden se lahko mirno pregrešiš z najljubšimi jedmi, saj po tej dieti praviloma ješ manj, ker ješ le takrat, ko to od tebe zahteva telo (okvirno trikrat dnevno). Z občasnim predajanjem izbranim dobrotam bodo tvoji čuti dobili manjšo proslavo, tebi pa se bo utrdila disciplina, saj psihološko ne boš pod napetostjo strogih prepovedi najljubših jedač in pijač. Kljub temu deluj po pravilu zmernosti in se še naprej izogibaj res slabim prehranskim izdelkom – sladkim pijačam, hitri hrani, pretirano mastni hrani, itd.

Primarni cilj je, da se čez dan ne bašeš s praznimi kalorijami, ki so del slabe prehrane in le upočasnjujejo tvoje možgane in odzivnost. Motivacijska dieta omogoča fleksibilnost dolgotrajne prehranske rutine in v zameno nudi zdravo, aktivno, odzivno telo in ravno takšen um.

Podrobnejše informacije o tem, kaj lahko umestiš na svoj jedilnik, pa najdeš tule.