Ja, vem, težko je vstati iz udobnega naslonjača in iti ven na sprehod, teči, kolesarit, plavat ali kaj drugega. Zakaj bi, ne ljubi se nam, to je naporno, nimam časa, … Vedno najdemo primeren izgovor, da ostanemo doma. Razumljivo, zakaj bi se šel mučit, če se ti ni treba, kajne? Ampak …
Vam je mogoče kdaj kdo povedal, da se po telovadbi lahko zelo dobro počutiš? Ja, ste slišali, ampak niste še to doživeli, saj ste vedno noro utrujeni in ne morete verjeti tem besedam, da se res dobro počutijo, polni energije. »Ja, halo, kako sem pa jaz vedno tako utrujen še tri dni po športni dejavnosti, pa še vse me boli«.
To so zgodbe vseh tekačev začetnikov, ki so nekoč poskušali postati tekači po Tivoliju in PST-ju. Enkrat so se odločili, da bi šli malo teči in so si nadeli športne copate. »Zakaj pa ne, zunaj je lepo vreme, bliža se poletje in če vsi tečejo, bom pa tudi jaz, saj zmorem«. No, tekač se spozabi, da ni tekel že od srednje šole in se lepo ponosno zapodi po tekaških poteh v želji, da preteče vsaj nekaj 30 minut neprekinjenega teka. Ja, žal po nekaj sto metrih skoraj »izdahne«. In se spet nadiha na mestu, malo pohodi in ponovi spet. In to vse ponavlja, dokler se mu od napora ne vrti, mu postane slabo in ostane brez kančka zraka. Po tej neusmiljeni športni dejavnosti se ponižno vrne domov, vrže športne copate v kot in pozabi na tek za pol leta. Ker ta tekač se ni nič kaj dobro počutil po teku, kaj šele, da se je napolnil s pozitivno energijo. Tek je brez veze, tek gre v pozabo. Amen.
In zakaj pride do hude utrujenosti, do bolečine v mišicah, zakaj ostanemo brez sape, zakaj ne morem teči? Zakaj zasovražimo tek? Ker imate popolnoma napačen pristop k začetnim treningom teka.
Celoten tekst si preberi na PripraveLJ maraton.
Avtor teksta: Simona Markovič