Po njegovem mnenju takšni ljudje pogosto nimajo želje po kariernem napredku.
Razprave o ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem so vse pogostejše, zlasti v času povečane izgorelosti zaposlenih in zaostrenih razmer na trgu dela. Medtem ko številni delavci iščejo bolj prožne oblike dela in jasnejše meje, del delodajalcev še vedno javno postavlja pod vprašaj upravičenost takšnih pričakovanj.
Eden izmed njih je Scott Kuru, ustanovitelj in direktor podjetja Freedom Property Investors, ki je na LinkedInu zapisal, da delodajalci ne bi smeli zaposlovati kandidatov, ki na zaposlitvenem razgovoru omenjajo ravnotežje med delom in zasebnim življenjem (angl. work-life balance).
V objavi je zapisal: »Nikoli ne zaposlite nekoga, ki išče ravnotežje med delom in zasebnim življenjem.« Ob tem je dodal, da sam sicer ni povsem proti temu konceptu, vendar meni, da ljudje, ki ga poudarjajo, pogosto nimajo prave želje po kariernem napredovanju. Po njegovih besedah naj bi tudi štiridnevni delovni teden, vsaj po njegovih izkušnjah, privabljal zaposlene, ki so »opustili lasten razvoj«.
Ravnotežje med delom in zasebnim življenjem povečuje produktivnost
Kurujeva objava je sprožila burne odzive drugih uporabnikov LinkedIna. Ena izmed komentatork je opozorila, da je izgorelost danes priznana kot uradno zdravstveno stanje, ter izpostavila visoke stroške, ki jih prinaša tako za zaposlene kot za delodajalce.
Zapisala je: »Izgorelost je potrjeno bolezensko stanje z ogromnimi stroški za zdravstveni sistem. Čas je, da spremenimo odnos do zaposlenih.« Številni drugi strokovnjaki so Kuruja označili za neobčutljivega do sodobnih delovnih razmer.
Njegove trditve postavljajo pod vprašaj tudi raziskave. Študija iz decembra 2020 je pokazala, da je kar 76 odstotkov zaposlenih doživelo izgorelost zaradi preobremenjenosti z delom. V obdobju, znanem kot Great Resignation, pa je 41 odstotkov zaposlenih zapustilo delovno mesto v iskanju bolj prožnih delovnih pogojev.
Poleg tega zdrava ravnotežja med delom in zasebnim življenjem dokazano povečujejo zavzetost zaposlenih, znižujejo stroške zdravstvene oskrbe in izboljšujejo delovno učinkovitost. Zaposleni z uravnoteženim delovnim ritmom so v povprečju kar 21 odstotkov učinkovitejši. Čeprav skrajšan delovni teden za delodajalce prinaša določene izzive, dolgoročne koristi pogosto odtehtajo tveganja, povezana z izgorelostjo.
Vir: index.hr
