Zgodovina je v nekaterih obdobjih precej krvava in nasilna. Iz nekega razloga veliko ljudi to obožuje, zato hodijo v muzeje in se izobražujejo o najbolj mračnih dogodkih. No, tem zgodbam je zares težko verjeti.
Plesna kuga
Leta 1518 je zabeležena ena najbolj nenavadnih množičnih smrti v srednjeveški zgodovini. Zgodba pravi, da je julija tistega leta neka ženska tiho začela plesati po ulicah in se ni ustavila, dokler se teden dni kasneje ni izčrpana zgrudila na tla. V tem času se ji je pridružilo še nekaj 10 ljudi, ki so prav tako neumorno plesali in se niso ustavili niti za hrano, pijačo ter počitek.
profimedia
Tako imenovana kuga je trajala vse do septembra, domneva pa se, da je bilo prizadetih na stotine ljudi, med katerimi so nekateri plesali celo do svoje smrti, ki se je zgodila zaradi izčrpanosti telesa.
Plesna kuga je primer pojava z imenom plesna manija. Gre zato, da so ljudje plesali na nevaren in neobičajen način ter "okužili" prisotne, da so se jim pridružili za več dni. Zgodovinarji sicer ne morejo najti točnega vzroka epidemije, vendar je najbolj verjetna teroija, da gre za množično histerijo. Ta naj bi bila odziv na revščino in družbeno-politično stanje, pa tudi na vraževerje - vse to je povzročilo množične simptome povezane s psiho, ki so se manifestirali v plesu.
Mrliški sodni proces
Papež Formoz je vladal od leta 891 do svoje smrti leta 896, ko je v Italiji veljala politična negotovost. V 93 letih se je zamenjalo kar 24 papežev. Preden je Formoz dobil svoj naziv, ga je papež Janez VIII. obsodil izdaje, papež Marin I. pa ga je pomilostil. Zato je bilo Formozovo papeštvo sporno in ga mnogi pripadniki Cerkve niso priznavali.
Manj kot leto dni po smrti papeža Formoza se je naslednji papež Štefan VI., ki je podpiral papeža Janeza VIII., odločil izkopati truplo Formoza in mu ponovno soditi za zločine, za katere je bil v preteklosti obsojen.
Truplo so zares izkopali, ga oblekli v papeška oblačila in mu sodili. Papež Štefan VI. je celo določil diakona, ki je govoril v Formozovem imenu. Pokojnik je bil zaradi slabe obrambe spoznan za krivega, zato so ga ponovno pokopali brez papeških oblačil.
profimedia
Obleganje Masade
Zgodovina beleži 3 večje upore Judov proti Rimskemu imperiju, prvi od teh je bila judovsko-rimska vojna. V največjem preobratu med prvim uporom so se Judje spopadli z Rimljani in jih pregnali iz Jeruzalema. Kot odgovor je cesar Neron poslal svojega generala Vespazijana na misijo, da ponovno zavzame Jeruzalem.
General in njegov sin Tit sta nalogo dobro opravila in zavzela Jeruzalem ter še naprej zatirala upor. Nazadnje je ostala le trdnjava Masada, kamor so poslali rimsko vojsko pod vodstvom Licija Silve.
Licij je po kratkem obleganju prebil obzidje trdnjave, vstopil in v notranjosti našel skoraj 1000 mrtvih Judov. Judje se niso imeli namena predati, zato so naredili množični samomor in s tem poskrbeli, da ne bodo padli v rimske roke.
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
