Želela je postaviti mejo, zdaj pa je v dvomih, če je ravnala pravilno.
Moč in odnosi na delovnem mestu so pogosto bolj zapleteni, kot si mislimo – še posebej, ko nadrejeni prestopijo mejo profesionalnega in začnejo sodelavce obravnavati kot svoje osebne pomočnike. Mnogi zaposleni se vsakodnevno soočajo z nejasnimi pričakovanji, nepoštenimi zahtevami in toksičnim vodenjem, ki jim daje občutek nemoči in dvoma v lastno vrednost.
Ena izmed takšnih zgodb prihaja od Mimi, ki je zaposlena v kadrovski službi večjega podjetja. Čeprav svoje delo opravlja z veseljem, je nedavni dogodek s šefinjo presegel vse meje. Njeno zgodbo so delili na portalu index.hr.
"Prejšnji teden je imela goste v pisarni. Sprva ni bilo nič nenavadnega. Nato pa je kar naenkrat stopila ven in mi – kot da sem njena asistentka – naravnost naročila, naj jim skuham in postrežem kavo. Za trenutek sem obnemela, nato pa sem se nagnila k njej in mirno rekla: 'To pravzaprav ni del mojega dela.' Poslala mi je morilski pogled in odvrnila: 'Jaz te plačujem, zato ti lahko rečem, naj delaš, kar hočem'," je povedala Mimi.
Po dogodku se je, kot pravi, počutila osramočeno, jezno in ponižano. "Toliko truda sem vložila, da sem prišla do te pozicije. Sem kadrovnica – ne njena osebna natakarica. Dogodek mi ne gre iz glave. Po eni strani sem ponosna, da sem se postavila zase – česar običajno ne naredim. Po drugi strani pa me je potihoma groza, da sem si s tem naredila medvedjo uslugo," je zapisala.
Postavljanje meja ni izbira, temveč nuja
Kaj lahko sami naredite, če se znajdete v enaki situaciji? Najpomembnejše je zavedanje, da niste zaposleni kot natakar, temveč kot strokovnjak. Ko vodja uporabi argument v slogu "jaz te plačujem", gre za očitno pomanjkanje spoštovanja do vaše vloge. Postavljanje meja na delovnem mestu ni znak upora ali težavnosti – gre za osnovni pogoj profesionalnega preživetja. In pomembno je, da pri tem vztrajate.
Največji problem pri takšnih situacijah je notranji glas, ki vas začne prepričevati, da ste morda pretiravali. Niste. Če ste se počutili ponižani in nespoštovani, so ti občutki upravičeni. Zaupajte svoji intuiciji – običajno ima prav. Če vas nekaj vztrajno moti, je to znak, da ni v redu in da je čas za ukrepanje.
Ni vedno treba stopiti v neposreden konflikt z izjavo "to ni moja naloga". Včasih zadošča že prijazen, a odločen odgovor, kot na primer: "Trenutno sem osredotočena na naloge v kadrovski službi." Tak pristop umiri situacijo, ne da bi sprožil prepir.
Na koncu dneva si nihče ne zasluži, da se na delovnem mestu počuti razvrednotenega ali nespoštovanega. S pravimi mejami in ustrezno podporo je mogoče ohraniti svoj notranji mir in hkrati uspešno napredovati v karieri.
Vir: index.hr
