10 mitov o odvisnosti

Iz filma Zvezda je rojena (Bradley Cooper in Lady Gaga) (foto: Profimedia) Profimedia
28. 10. 2020

»Odvisniki od drog so samo šibki.« »Tudi njegova mama je odvisna, čudil/a bi se, če ne bi bil tudi on.« »Alkoholiki bi lahko kadarkoli prenehali s pijačo, če bi to le hoteli.« »Odvisniki prihajajo iz družin nižjega sloja.« To je le nekaj stereotipov o odvisnikih, ki v družbi – na žalost – še vedno prevladujejo.

V resnici pa odvisnost ne izbira, odvisen lahko postane prav vsak, in to se tudi vedno pogosteje dogaja.

Odvisnost predstavlja veliko težavo po celem svetu!

Leta 2015 so avstralski raziskovalci opravili obsežnejšo raziskavo in ugotovili, da je okoli 240 milijonov ljudi odvisnih od alkohola, več kot bilijon jih kadi in okoli 15 milijonov ljudi je odvisnih od heroina ali podobnih drog. Leta 2017 se je številka povzpela na 271 milijonov ljudi, ki so v preteklem letu uživali droge. Samo proizvodnja kokaina se je v tem letu zvišala za 25 odstotkov, kar je 1.976 ton kokaina.

Stanje v Sloveniji?

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2018 izvedel drugo Nacionalno raziskavo o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije v starosti 15-64 let.

Po podatkih raziskave je 21 % prebivalcev Slovenije že kdaj v življenju uporabilo katero izmed prepovedanih drog, najbolj razširjena prepovedana droga ostaja konoplja, ki jo je že kdaj v življenju uporabilo 20,7 % prebivalcev Slovenije.

Ekstazi je že kdaj v življenju uporabilo 2,9 % prebivalcev Slovenije, kokain 2,6 % in amfetamin 2,3 %.

Če se želimo uspešno spopasti z odvisnostjo, se moramo najprej soočiti z realnostjo.

Tu je 10 najpogostejših mitov o odvisnosti

10. Če želijo odvisniki okrevati, morajo najprej doseči dno

Odvisnik lahko okreva kadarkoli! Drži, da mora sam začutiti želji po spremembi, a to lahko nastopi že na samem začetku odvisnosti.

Preveč ljudi – odvisniki sami, pa tudi njihove družine in prijatelji – čaka, da se bo zgodilo kaj tragičnega, preden poiščejo oziroma ponudijo pomoč.

Vedno je najbolje, da se pomoč poišče kar najhitreje. Dlje boste čakali, bolj boste tvegali, da vas doletijo resne posledice, vključno s smrtjo.

V nasprotju z omenjenim mitom pa je prepričanje, da zdravljenje ne bo učinkovito, če si tega odvisnik ne želi. Raziskave so pokazale, da se posamezniki, ki jih je sodišče prisililo v rehabilitacijo, prav tako dobro odrežejo kot tisti, ki vanjo vstopijo prostovoljno.

9. Dobri ljudje ne postanejo odvisniki

Več desetletij trajajoča raziskava je pokazala, da je odvisnost zapletena možganska bolezen, ki lahko prizadene kogarkoli in kadarkoli, ne glede na njegovo barvo kože, spol, veroizpoved, socialno-ekonomski status ali karkoli drugega.

Po podatkih nacionalnega inštituta za zlorabo drog ...

  • ima okoli polovica odvisnikov dedno predispozicijo za odvisnost,
  • med druge dejavnike pa spadajo tudi starost, pri kateri posameznik začne uživati alkohol ali droge (prej ko začnete, več je možnosti, da se bo to razvilo v odvisnost),
  • ter domače okolje, saj zloraba, zanemarjanje in travme prav tako prispevajo k temu.

Da, posameznik se vedno sam odloči, ali bo poskusil droge ali alkohol, a je ta posameznik pogosto precej tipičen najstnik, ki rad tvega. Drži tudi, da odvisniki lažejo, kradejo, in zavajajo ljudi, da bi prišli do naslednje doze droge oziroma pijače.

To ne pomeni, da so slabi – bolni so in potrebujejo pomoč. 
Iz filma Košarkarjev dnevnik (Leonardo DiCaprio) Profimedia

Iz filma Košarkarjev dnevnik (Leonardo DiCaprio)

8. Odvisniki so šibki

Tudi vi pogosto pomislite: »Zakaj preprosto ne neha? Saj potrebujemo samo malce volje, da opustimo določene stvari.«

Odgovor je preprost: odvisnost ni karakterna težava, temveč bolezen!

Še huje, bolezen možganov. Droge povzročijo močno porast dopamina, nevroprenašalca, ki vzbuja občutek ugodja. Zato se odvisniki na začetku zelo dolgo počutijo dobro.

Problem pa nastane, ker redna zloraba drog zmanjšuje odziv dopamina na vsakodnevne dražljaje, in to tako močno, da ne gre več za to, da bi si možgani zgolj želeli drog ali pijače – te substance nujno potrebujejo.

Odvisniki svojih potreb oziroma dejanj ne morejo preprosto premagati s pomočjo volje. Potrebujejo zdravljenje, ker si v nasprotnem primeru ne bojo nikoli opomogli.

7. Tisti s stabilno službo in družino niso nikoli odvisiki

Direktor uspešnega podjetja. In potem izveste, da je alkoholik oziroma redno jemlje kokain. Precejšen šok, kajne? Kako sploh lahko funkcionira, če je odvisnik?

Isto velja za mamo, ki obvladuje urnik aktivnosti svojih otrok, nikoli ne izpusti treninga nogometa, učne ure flavte ali sestanka v šoli. Ona že ne more biti alkoholičarka.

Stabilna služba in družinsko življenje nimajo prav nič opraviti z odvisnostjo.

Veliko uglednih in uspešnih podjetnikov, zdravnikov ... je denimo zasvojenih z zdravili na recept, ne da bi za to sploh kdo vedel.

Na splošno pa začne odvisnikovo delo trpeti šele v zadnjih fazah bolezni, ko se iz funkcionalnega odvisnika spremeni v nefunkcionalnega.

Kaj pa stabilno družinsko življenje?

  • Družinski člani odvisnikove težave pogosto skrivajo in ustvarjajo lepo zunanjo podobo, zasebno pa se soočajo s precejšnjim stresom. Odvisnost lahko nedvomno povzroči izgubo službe ali propad zakona, nikakor pa to ne velja za vse primere.

6. Če dobro prenašaš alkohol, je vse v redu, ne postaneš odvisnik

Nekateri lahko zvrnejo steklenico vina, kot da ni nič. In se celo pogosto pohvalijo, da alkohol nanje nima vpliva (torej niso alkoholiki). »Samo veliko lahko prenesem in dobro presnovo imam,« lahko pogosto slšimo.

V resnici pa njihove besede kažejo ravno na nasprotno.

Imajo težave, in to precejšnje. Večini ljudi bi bilo ob takšni količini alkohola slabo – če bi jo sploh lahko spravili po grlu.

Če lahko spijete velike količine alkohola in se počutite povsem v redu, je to pravzaprav slab znak.

Vsi, ki redno pijejo, prej ali slej razvijejo višji prag za alkohol in njegov učinek. Če ste morali torej v zadnjem času popiti kar veliko, da ste dosegli želeni učinek, oziroma če morate sčasoma spiti vedno več, imate po vsej verjetnosti težavo.

Iz filma T2 Trainspotting (Ewan McGregor in Jonny Lee Miller) Profimedia

Iz filma T2 Trainspotting (Ewan McGregor in Jonny Lee Miller)

5. Da bi premagali odvisnost, morate nujno zaključiti program z 12 koraki

Veliko odvisnikom, pa naj so se bojevali z drogami, alkoholom ali kockanjem, je uspelo okrevati s programom z 12 koraki.

Omenjeni programi, med njimi je najbolj priljubljen program Anonimnih alkoholikov, ponavadi od posameznikov zahtevajo, da živijo v skladu z 12 načeli, ki poudarjajo osebno rast in odvisnost od višjega duhovnega bitja, ponavadi gre za boga.

Čeprav je program z 12 koraki pomagal veliko ljudem, pa ne pomaga vsem.

Eden izmed problemov, s katerimi se ljudje v programu z 12 koraki soočajo, je opiranje na boga in religijo. Vam to sploh lahko pomaga, če ne verjamete ne v eno ne v drugo? In to dolgoročno?

Najbolje je, da imate na voljo več vedenjskih in psiholoških oblik zdravljenja, da lahko vsak izmed odvisnikov poišče tisto, kar mu najbolj ustreza.

Če lahko moč za premagovanje odvisnosti črpate iz religije, je to super. Tisti, ki ne verujejo, pa se lahko oprejo na vero v družino, skupnost in človeštvo. Morda boste tekom programa z 12 koraki potrebovali tudi zdravila, kar je iztočnica za naslednji mit. 

4. Odvisnikov ne moremo zdraviti z zdravili 

Zdi se nesmiselno – zakaj bi zdravila ponudil nekomu, ki je tako ali tako že odvisen od njih? Ozdravljenemu alkoholiku tudi ne bomo ponudili pijače, da bi ga tako odvrnili od tega.

Zdravila so v resnici lahko zelo učinkovita pri premagovanju določenih odvisnosti od zdravil.

Seveda je treba vedeti, da obstaja veliko zdravil, ki jih res ne moremo uporabiti. Nekatera namreč lahko vplivajo na stranske težave, kot so aksioznost in depresija.

Nekatera druga zdravila morda neposredno vplivajo na odvisnost, kar pomeni, da lahko zmanjšujejo potrebo po prepovedanih substancah.

Metadon denimo, priljubljeno sredstvo, ki ga uporabljajo pri zdravljenju odvisnosti od heroina, ob redni dnevni uporabi zmanjšuje fizične stranske učinke ob odtegnitvi. Ko pacienti dosežejo določeno količino, ki učinkuje, si heroina več ne zaželijo. Če se odločijo, da ga bodo ponovno vzeli, pa metadon ustavi občutek evforije, ki ga droga običajno povzroči.

3. Od zdravil na recept ne moreš postati odvisen

Če vam zdravnik predpiše določeno zdravilo, to že ne more biti slabo, kajne?

Zdravila, ki jih predpiše zdravnik, so večinoma varna. Če jih jemljete pravilno – v predpisani meri in v predpisanem časovnem okvirju, ki ga je določil zdravnik.

Če zdravila jemljete v večjih količinah in dlje časa, pa boste hitro postali odvisni.

Zdravilo pa lahko postane celo smrtno nevarno, ker vpliva na iste predele možganov kot droge, ki jih dobite na ulici.

Najpogosteje zlorabljena zdravila na recept so anksiolitiki, hipnotiki, protibolečinska zdravila.

Na žalost pa mnogo ljudi še vedno misli, da omenjena zdravila na recept niso tako nevarna oziroma ne povzročajo odvisnosti, kot jo denimo droge z ulice. A to preprosto ne drži.

2. Odvisniki, ki ozdravijo, nato pa ponovno zapadejo v odvisnost, ne bodo nikoli ozdravljeni

Odvisnost je kronična bolezen, zato se mora bolnik vsak dan do konca življenja močno truditi, da ostane trezen oziroma ne vzame nobene droge.

Če kdaj ponovno zapade v odvisnost (tudi če se to zgodi dvakrat, trikrat ali večkrat), pa to ne pomeni, da mu ni pomoči.

Če se odvisnik poglobi v razloge, ki so privedli do ponovnega padca, bo postal še močnejši in bo lahko v prihodnosti učinkoviteje preprečil podobne težave.

Ključno pa je, da se odvisniki zavedajo, da ti padci ne pomenijo, da okrevanje ni mogoče.

Pomembno je tudi zavedanje, da do ponovnega zapadanja v odvisnost lahko pride, ne zgodi pa se vedno. Če bodo odvisniki razumeli, da je to običajno, se bodo morda samo napol potrudili pri okrevanju in čakali na priložnost, da jim spodleti, da bodo lahko s tem zaključili.

Iz nanizanke Elementary (Lucy Liu in Jonny Lee Miller) Profimedia

Iz nanizanke Elementary (Lucy Liu in Jonny Lee Miller)

1. Odvisnost od drog je hujša kot odvisnost od alkohola

Eden izmed vztrajnejših mitov je ta, da naj bi bila odvisnost od drog hujša od odvisnosti od alkohola.

Raziskava iz leta 2010, ki je bila objavljena v reviji Lancet, pa je pokazala, da je alkohol pravzaprav najbolj škodljiv izmed vseh substanc – celo bolj kot heroin, crack, metilamfetamin, kokain, tobak in še mnogi drugi.

V raziskavi so droge in alkohol razvrstili na lestvici od 1 do 100, in sicer glede na škodljivost uporabniku in ostalim.

  • Alkohol je prednjačil z oceno 72,
  • heroin in crack pa sta mu sledila z ocenama 55 in 54.
Čeprav sta bila heroin in crack v primerjavi z alkoholom ocenjena kot škodljivejša za uporabnike, je alkohol vseeno pristal na prvem mestu, ker je njegova raba najbolj razširjena in posledično tudi najbolj škodljiva za družbo.
Kakorkoli že gledamo na stvar, pa je dejstvo, da je odvisnost tragedija. Zato je ključno, da se opremimo z vsem razpoložljivim znanjem o tej problematiki, zaradi česar se bomo lahko z odvisnostjo tudi bolj učinkovito spopadli.

Viri: