10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

5 najpogostejših športnih poškodb (in kako jih preprečiti)

5 najpogostejših športnih poškodb (in kako jih preprečiti) (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
3. 6. 2015

Športne poškodbe lahko aktivnim ljudem zelo zagrenijo življenje. Čeprav je njihovo obvladovanje pogosto izven našega nadzora, je pomembno, da naredimo vse za njihovo preprečitev.

Pomemben dejavnik tveganja za poškodbe je vsekakor pomanjkljiva predpriprava oz. ogrevanje. Naj gre za tek, kolesarjenje, rolanje, plavanje ali ekipne športe, pomembno je, da najprej ogrejemo pomembne skupine mišic. Če se niste z določenim športom ukvarjali dlje časa, začnite počasi. Čeprav je vsaka športna aktivnost koristna za vaše telo, lahko pretiravanje pripelje do neželenih bolečin ali celo poškodb.

Prav tako bodite pozorni na trenutek, ko dobite občutek, da ste ostali čisto brez moči in je nadaljevanje aktivnosti za vas pravo trpljenje. Takrat se ustavite in prenehajte s športno aktivnostjo. Mišična utrujenost namreč jemlje zaščitne mehanizme in povečuje verjetnost za poškodbe.

Navadno so športne poškodbe lahke ali zmerne. Te lahko oskrbite doma, vendar imejte v mislih, da okrevanje lahko traja kar nekaj časa. Takoj pa morate obiskati zdravnika, če:

- kost izgleda ukrivljeno ali se premika v nenavadne smeri,

- že najmanjši dotik poškodovanega mesta sproži močne bolečine,

- opazite močno otekanje,

- opazite močne spremembe barve kože,

- se po nekaj dneh stanje ne izboljšuje.

Predvsem pa velja:

Ne bodite preveč pogumni in ne bodite sam svoj zdravnik, saj si lahko s tem povzročite dolgoročno škodo in trajne bolečine. Poškodbe so žal sestavni del športa, ni pa nobene potrebe, da vas od njega odvrnejo, saj šport dobro vpliva na celo telo. Kot v življenju tudi pri vsaki športni aktivnosti velja načelo 'previdno in po pameti'.

V primeru, da do poškodbe vseeno pride, je dobro, da ste nanjo pripravljeni. Za športnike je zelo pomembno, da se po poškodbi ali bolezni lahko čim prej spet začnejo ukvarjati s športom. Paket Športnik, ki so ga za vse aktivne pripravili pri zavarovalnici Adriatic Slovenica, omogoča hitrejšo in učinkovitejšo oskrbo po bolezni ali nezgodi. Paket vključuje zdravljenje v primeru nezgode ali bolezni in denarno izplačilo v primeru nezgode na treningu, tekmovanju ali pri aktivnostih v prostem času. Samoplačniške specialistične storitve s sklenjenim Paketom Športnik koristite brez čakalne dobe, na voljo pa vam je tudi optimalna izbira izvajalca zdravstvenih storitev. Preberite več o Paketu športnik.

Poklicali smo tudi doc. dr. Vedran Hadžića s Fakultete za šport v Ljubljani in ga povprašali, na kaj moramo biti še posebej pozorni, ko se v toplejših mesecih začnemo bolj intenzivno ukvarjati s športom.

doc. dr. Vedran HadžićPovedal nam je: »Najpogostejši problem, ki ga poletje prinaša, je vsekakor povišana toplotna obremenitev okolja v smislu visokih poletnih temperatur in vlažnosti zraka. V takšnih pogojih je telo izpostavljeno večjemu fiziološkemu stresu, ki zahteva prilagoditev vadbe. Najbolj pomembna je primerna hidracija in preprečevanje prevelikega dviga temperature jedra. V poletnih mesecih je namreč pojavnost dehidracije in toplotne izčrpanosti velika in se kaže kot glavobol, splošna šibkost telesa in omotičnost. Možni pa so tudi mišični krči, v hujših primerih pa se pojavita tudi slabost in bruhanje. Vsem, ki vadite, zato svetujemo, da najprej sami ocenite izgube tekočine zaradi potenja, saj je vsak posameznik pri tem zelo specifičen. Najlažje to naredite tako, da se stehtate pred in po telesni dejavnosti, saj boste tako dobili oceno izgube tekočine zaradi potenja. S tem si boste ustvarili lastni rehidracijski načrt v smislu količine tekočine, ki jo morate popiti, da preprečite dehidracijo. Strokovna priporočila svetujejo, da pred vadbo spijete približno 500 ml tekočine, in nato med vadbo 100-200 ml na vsakih 15-20 minut dejavnosti. Po končani vadbi pa nadomeščajte približno 1.5 l tekočine za vsak kilogram telesne mase, ki ste ga med vadbo izgubili. Prav zato je pomembno tehtanje, saj bo izguba tekočine odvisna od stopnje potenja posameznika kot tudi od tipa telesne dejavnosti. Za aktivnosti do 30 minut navadno zadošča voda, za vse daljše dejavnosti pa vam svetujemo komercialno dostopne izotonične pijače, ki vsebujejo natrij (in druge elektrolite), saj ta pomaga tako pri prečevanju mišičnih krčev kot pri sami hidraciji. Ob tem je pomembno izbirati tudi čas aktivnosti, ki naj bo zjutraj ali v poznih popoldanskih urah, ko se toplotno breme okolja primerno zmanjša. Po vadbi v toplem okolju je koristno telo ohladiti, pri čemer so mrzle kopeli po trenutnih prepričanjih najbolj učinkovita metoda (npr. do 30 minut pri temperaturi vode 22-30 st.). Čeprav je poletje zelo vabljivo in spobduja posameznika k različnim oblikam športnih aktivnosti, pa morate paziti na postopnost pri obremenjevanju in omejitvah pri pretiravanju, saj kot že zapisano, lahko le to pripelje do poškodb.«

Več podrobnejših napotkov lahko dobite na Fakulteti za šport, Inštitut za šport, Kineziološka ambulanta (janez.vodicar@fsp.uni-lj.si).

Ne spreglejte tudi najpogostejših športnih poškodb:

1. Zvin gležnja

Do zvina gležnja najpogosteje pride, ko se stopalo obrne v napačno smer, najbolj pogosto pa navzven. To obračanje raztegne ali celo pretrga vezi na zunanji strani gležnja, ki so relativno šibke. Pri okrevanju je pomembno, da preprečite izgubo gibljivosti, moči in ponovne poškodbe.

2. Poškodba kolena

Najpogostejše poškodbe kolena nastajajo, ko koleno »klecne«, se zvine na zunanjo ali notranjo stran zaradi različnih razlogov. V odvisnosti od mehanizma poškodovanja so lahko poškodovane vezi kolena (stranske ali križne), meniskusi ali pa tudi sklepni hrustanec. Če si poškodujete koleno, je obisk zdravnika skorajda nujen, saj gre lahko za kompleksno poškodbo, je pa pomembno, da zdravniku znate pojasniti mehanizem poškodbe.

3. Bolečine v sprednjem delu goleni

Najpogostejši vzrok teh bolečin je vneta pokostnica, najpogosteje pa to problematiko opažamo pri tekačih začetnikih. Med vzroki za poškodbo sodita pretiravanje ali nepravilna obremenitev noge. Čeprav ne gre za hudo poškodbo, je dobro, da s tekaškimi treningi v času trajanja bolečine prekinete, da telesu omogočite popolno okrevanje.

4. Nategnjena mišica

Pri nategnjeni mišici gre pravzaprav za poškodovanje mišičnih vlaken. Nategne se lahko skoraj vsaka mišica v telesu, posledica pa je bolečina. V primeru nategnjene mišice je pomembno, da ob trenutku poškodbe čim prej začnete z ohlajanjem, nato pa v naslednjih dneh mišico optimalno obremenjujete do meje bolečine, saj sodobne študije kažejo na to, da absolutni počitek, kot so ga svetovali nekoč, ne pomaga pri celjenju. Če opazite hudo oteklino, nenormalni videz ali zaznate neobvladljivo bolečino, pa nujno obiščite zdravnika, saj gre lahko za raztrgano mišico.

5. Bolečine v mišicah oz. t.i. 'musklfiber'

Bolečine v mišicah so najpogostejši spremljevalec športnikov. Pojavijo se po določenem naporu zaradi mikropoškodb mišične ovojnice, ki je posledica prevelike intenzivnosti oziroma prehitrega dviga intenzivnosti vadbe. Načeloma ne gre za nevarno poškodbo. Najboljše preprečevanje je vsekakor postopnost pri dvigu bremena, določene mere »musklfibra«, pa verjetno ne bo nikoli mogoče preprečiti. Čeprav ni jasnih znanstvenih dokazov pa nekateri za preprečevanje težav svetujejo hlajenje telesa ali dela telesa po vadbi, in sicer s potopitvijo v mrzlo vodo (15st./6-10 minut). Samo hlajenja pa pomaga tudi pri lajšanju že nastalih težav, prav tako kot masaža. S treningi ni potrebno prekiniti, le prilagoditi jih moramo trenutnim zmožnostim.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri