Dnevi, ki sledijo, so popolni, da se predamo lenobi, da se malo umirimo in se posvetimo sebi.
Seveda vas zdaj ne nagovarjamo, da popolnoma pozabite na gibanje in da se le premikate s kavča v avto in nazaj, ampak da kakšen popoldan ali za vikend enostavno lenarite tja v tri dni le zato, ker paše. Čeprav lenoba prija in je koristna, je bila v naši družbi prevečkrat preganjana. Preganjala jo je tudi katoliška cerkev. A pustimo vere in tradicijo, posvetimo se znanosti, ki trdi, da je lenoba koristna.
Boljši spanec in prehrana
Lenim ljudem je v navadi, da že naprej razmislijo, kako bi na najlažji način zadovoljili svoje potrebe. Tako se jim niti pod razno ne ljubi med službo hoditi v restavracije ali h kiosku s hitro prehrano, ampak od doma prinesejo ostanke juh, solat in drugih domačih jedi. Če ni drugega, bodo pač pojedli jabolko ali kakšno proteinsko čokolado. Prav tako leni ljudje ne marajo ponočevanja, radi gredo zgodaj v posteljo, saj obožujejo spanje. V nasprotju z večino človeštva so vedno dobro spočiti in naspani. Preveč zgarani in neprespani uslužbenci imajo veliko več možnosti, da zbolijo ali da jih doleti srčni infarkt. Harvard je prav pred kratkim izdal poročilo, kako nezdravo je premalo spanca. Z neprespanimi ljudmi veliko težje delajo in ZDA za njihovo zdravljenje na primer zapravijo kar 63,2 milijarde na leto. Torej? Lenobice pomagajo privarčevati tudi državi.
Ste bolj učinkoviti
Veliki ameriški izumitelj je v nekem govoru povedal, da je v resnici eden najbolj lenih ljudi na svetu in da je prav vse stvari izumil, da bi lahko živel z manj naprezanja. In čeprav morda leni ljudje zares niso nagnjeni k temu, da bi ves čas delali, pa to še ne pomeni, da nimajo ambicij. In prav iz lenobe se lahko porodi kup odličnih zamisli – tako je na primer Franklin izumil bifokalna očala, da mu ni bilo treba ves čas menjati očal za daleč in za blizu. Tako nekako je bila izumljena tudi mikrovalovna pečica, daljinski upravljalnik za televizijo, avtomobili, letala … Razmislite!
Pomaga pri osredotočenosti
Leni ljudje se ne ukvarjajo s postiljanjem postelje, pospravljanjem mize ali drugimi relativno nepomembnimi stvarmi. Znajo se osredotočiti na stvari, da jih čim prej končajo in se lahko predajo svojemu lenarjenju. Leni delavci raje zaposlijo svoje možgane s pomembnimi stvarmi in se ne ukvarjajo z nepomembnostmi – kakšna je pisarna na primer.
Izognete se drami
Leni ljudje nimajo volje in energije, da bi se ukvarjali s trači, da bi se zapletali v dolge razprave ali da bi jih skrbelo za odnose sodelavcev. Najraje hitro končajo svoje delo in gredo domov takoj, ko lahko – in da lahko ponovno uživajo v svoji lenobi. Lenoba le redko koga požene v pretepe in drugačne konflikte, večina lenih ljudi se bo poskusila izogniti prav vsaki drami v življenju.
Lenim ljudem je v navadi, da že naprej razmislijo, kako bi na najlažji način zadovoljili svoje potrebe. Tako se jim niti pod razno ne ljubi med službo hoditi v restavracije ali h kiosku s hitro prehrano, ampak od doma prinesejo ostanke juh, solat in drugih domačih jedi. Če ni drugega, bodo pač pojedli jabolko ali kakšno proteinsko čokolado. Prav tako leni ljudje ne marajo ponočevanja, radi gredo zgodaj v posteljo, saj obožujejo spanje. V nasprotju z večino človeštva so vedno dobro spočiti in naspani. Preveč zgarani in neprespani uslužbenci imajo veliko več možnosti, da zbolijo ali da jih doleti srčni infarkt. Harvard je prav pred kratkim izdal poročilo, kako nezdravo je premalo spanca. Z neprespanimi ljudmi veliko težje delajo in ZDA za njihovo zdravljenje na primer zapravijo kar 63,2 milijarde na leto. Torej? Lenobice pomagajo privarčevati tudi državi.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?