25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Alergije in astma

Alergije in astma (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
17. 4. 2014 Vir: Lisa

Kihanje, kašljanje, srbenje, sopenje ... ja, mogoče ni nič, mogoče ste le brez kondicije. Pomagal bo blažev žegen. Ali pač? Alergija in astma sta vredni obravnave. Dobro pa je, da veste nekaj malega o teh nadlogah.

Alergija je preobčutljivostna reakcija imunskega sistema ob stiku z alergenom, ki pri zdravem človeku sicer ne povzroči motnje.

Alergik se je predhodno senzibiliziral za neki alergen, torej je razvil specifična protitelesa ali pa razvil posebno občutljive limfocite. Tako lahko pasja dlaka ali cvetni prah povzroči kihanje ali pa srbenje kože in podobne simptome.

Kaj so alergeni?

Alergeni so običajno beljakovine, katerim smo izpostavljeni vsakodnevno ali sezonsko, lokalno itd ... Verjetno so najbolj znani alergeni hišni prah z iztrebki pršic, pelodi trav in dreves, plesni, pa tudi jajca in mleko.

Alergene lahko vdihnemo ali zaužijemo, nekateri pridejo v sistem s stikom kože ali sluznice, tudi s pikom žuželk.

Najbolj tipični znaki so srbenje, rdečina kože in sluznic, pordele oči, otek­le veke, kašelj ali ovirano dihanje, tudi bolečine v želodcu, bruhanje, krči ...

Katere alergije poznamo

  • Na pršice

Alergeni iz iztrebkov pršic so glavna sestavina hišnega prahu. Pršicam ustreza temperatura med 22 in 33 °C. Hranijo se z odpadki kože, živil in plesnimi. Rade imajo oblazinjeno pohištvo, žimnice, preproge ni pa jih na usnjenem ali lesenem pohištvu.

  • Na pelod

Pelodi so moške zarodne celice rastlin. Pelodna zrna se ujamejo v nosni sluznici in povzročijo alergijski rinitis, tudi astmo. Pelodi dreves so pri nas najpomembnejši, sicer pa so pelodi trav najpogostejši inhalacijski alergeni po svetu.

Koncentracija cvetnega prahu

  • Na hrano

Pri prisotnosti protiteles IgE; po navadi ne traja vse življenje, kaže pa se z alergijskimi pojavi na koži, v dihalih, v prebavilih ali obtočilih. Sicer je precej redka, v Evropi obstaja taka oblika pri 1,4 % prebivalcev. Potem je tu še alergijska reakcija brez protiteles IgE, kjer pa so aktivni drugi imunski mehanizmi.

Ena od teorij pravi, da naj bi imela protitelesa IgE, odgovorna za alergične procese, sprva nalogo ščititi telo pred paraziti. Sodobna medicina, preventiva in način življenja so omejili te parazite, tako so ostali imunoglobulini E brez dela in se začeli znašati nad neškodljivim cvetnim prahom, pršicami ipd ...

  • Kontaktna

Preobčutljivost kože na neko snov. Po tem ko se je imunski sistem senzibiliziral, se po ponovnem stiku z s to snovjo razvije vnetje (kontaktni dermatitis). Pogosto je alergijski kontaktni dermatitis tudi poklicna alergijska bolezen, ki nastane zaradi izpostavljenosti alergenu na delovnem mestu.

Kontaktni alergeni: Lanolin v kozmetiki, milih, nikljev sulfat v nakitu, posodi, sadju in zelenjavi, black rubber mix v barvah za lase, pa tudi formaldehid, ki je v premazih, kozmetiki, plastiki, rokavicah, teksilu in gradbenih materialih ...

  • Piki žuželk

Pri nekaterih ljudeh sprožijo lokalno alergijsko reakcijo na mestu vboda ali pa kar sistemsko alergijsko reakcijo (anafilaksija). Paziti je treba na pike v ustih ali v vrat, saj oteklina lahko oteži dihanje. Večje število pikov naenkrat pa lahko povzroči zastrupitev, ki ni alergijska reakcija.

Pozornost velja anafilaksiji, saj so reakcije, ki se razvijejo nekaj minut po piku, lahko blage (1. stopnja; srbenje, koprivnica, nemir ...) ali pa močne (4. stopnja; motnje zavesti, krči, zastoj krvnega obtoka ...)

Preventiva?

Ko je veliko peloda v zraku, se zadržujemo notri in zapiramo okna. Če se le da, ne uporabljamo klimatske naprave, ali pa vsaj vgradimo protipelodni filter. Z mokro cunjo dnevno brišemo pohištvo in čistimo tla.

Na deželi je več peloda v zraku zjutraj, v mestu pa zvečer. Za sprehod se odločimo med njem ali po dežju, v sezoni cvetenja se prav tako izogibamo vrtnim opravilom.

Ustrezne so posteljne prevleke, ki ne prepuščajo pršic. Spalnica naj bo suha, odstranimo pa preproge, zavese, oblazinjeno pohištvo, plišaste igrače ... V spalnici naj se ne bi česali ali preoblačili in čeprav, da imamo radi svoje ljubljenčke, jih v spalnico ne pustimo. Živali, na katero smo alergični, ni potrebno odstraniti od hiše, če seveda ravnamo razumno, zato pa omejimo stike.

Pri alergiji na plesen prostore redno zračimo. Pozornost velja nastajanju madežev za omarami, oblogami, v kotih ... Ne zadržujemo kuhinjskih odpadkov, sadje in zelenjavo pa hranimo v hladilniku.

Napisal: Klemen Pivk, foto: Shutterstock

Priporočamo: Astma je ena izmed najpogostejših neozdravljivih bolezni. O astmi, simptomih, kaj astmo povzroča in kako jo zdravimo smo se pogovarjali z dr. Arjano Maček Cafuta, dr. med., ki dela v Specialistični ambulanti za pljučne bolezni in alergologijo v Ljubljani.

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri