Jeza ni le neprijeten občutek. Če se pojavlja pogosto, je močna ali traja dlje časa, lahko pusti posledice na celotnem telesu.
V osnovi imata jeza in bes zaščitno vlogo. Opozorita vas na nevarnost in vas spodbudi k odzivu. Ameriško psihološko združenje bes opredeljuje kot čustvo, za katero so značilni sovražni občutki do osebe ali situacije, za katero menite, da vam je storila krivico.
Težava nastane, ko sta bes in jeza prepogosta, preintenzivena, dolgotrajna ali nesorazmerena s povodom. »Takrat lahko resno vpliva na splošno zdravje in duševno počutje,« pojasnjuje klinični psiholog dr. Raymond Chip Tafrate.
Kaj se dogaja v telesu, ko smo jezni?
Ob izbruhu jeze telo sproži mehanizem »boj ali beg«. Nadledvični žlezi začneta izločati stresne hormone, kot sta adrenalin in kortizol. Srčni utrip se pospeši, krvni tlak naraste, kri se preusmeri v vitalne organe. Telo se pripravlja na nevarnost.
Ta sistem je bil sicer razvit za preživetje, v sodobnem življenju pa se pogosto sproži v povsem nenevarnih situacijah, na primer v prometnih zastojih, med družinskimi prepiri ali ob neprijetnih elektronskih sporočilih. Dolgotrajna izpostavljenost stresnim hormonom lahko vodi v resne zdravstvene težave.
Vpliv na srce
Jeza spodbuja izločanje stresnih hormonov, ki lahko sčasoma poškodujejo srce. Raziskave kažejo, da lahko že kratkotrajni izbruhi besa oslabijo sposobnost srca, da učinkovito črpa kri. S tem se poveča tveganje za povišan krvni tlak, bolezni srca, srčni infarkt in možgansko kap.
Ljudje, ki se pogosteje jezijo in težje nadzorujejo sovražne misli, imajo večje tveganje za koronarno bolezen srca. Bes lahko poslabša tudi motnje srčnega ritma, saj povišana raven adrenalina vpliva na električno delovanje srca.
Večje tveganje za srčni infarkt
Študije so pokazale, da se tveganje za srčni infarkt v prvih dveh urah po nenadnem izbruhu besa več kot podvoji. Bolj ko je jeza intenzivna, večje je breme za srce, opozarjajo raziskovalci.
Negativen vpliv na prebavo
Možgani in prebavni sistem so tesno povezani in nenehno vplivajo drug na drugega. Ko je telo pod stresom, se prebava hitro poruši.
Med stanjem besa se lahko pojavijo bolečine v trebuhu, slabost, driska in napihnjenost. Dolgotrajen stres je povezan tudi z razvojem resnejših težav, kot so sindrom razdražljivega črevesja, vnetne črevesne bolezni in refluks.
Jeza in duševno zdravje
Kronična jeza lahko močno vpliva na duševno stanje. Raziskave kažejo, da je bes pogosto izrazitejši pri ljudeh z anksioznostjo in depresijo, hkrati pa lahko zmanjša učinkovitost zdravljenja teh težav.
Dolgotrajna jeza vpliva na koncentracijo, način razmišljanja in odnose z drugimi. Lahko vodi v cinizem, sovražno vedenje in razpad bližnjih odnosov, ki so ključni za duševno ravnovesje.
Težave s spanjem
Ljudje, ki se pogosto počutijo jezne ali imajo težave z obvladovanjem jeze, pogosteje trpijo za nespečnostjo. Raziskave kažejo, da zmerna do visoka raven besa občutno poveča tveganje za težave z uspavanjem in poslabša kakovost spanja.
Jeza povečuje notranjo napetost in psihično vznemirjenost, kar otežuje sprostitev in kakovosten spanec.
Bes ni neškodljivo, prehodno čustvo. Vpliva tako na telo kot na um. Dolgotrajna jeza povečuje tveganje za bolezni srca, moti prebavo, slabša duševno zdravje in kakovost spanja. Če se naučite bes obvladovati na zdrav način, lahko pomembno prispevate k boljšemu zdravju in višji kakovosti življenja.
Prirejeno po: zdravlje.kurir.rs
