Bypass lahko reši življenje, a kako že preventivno poskrbeti, da tega posega sploh ne bomo potrebovali?
Operacija srčnega obvoda, znana tudi kot bypass, je ena najpogostejših srčnih operacij na svetu. A za bolnike to ni le še en medicinski postopek – gre za življenjsko prelomnico.
Bypass lahko prepreči najhujše posledice koronarne bolezni in izboljša kakovost življenja. O celotnem posegu je za portal zdravlje.kurir.rs spregovoril dr. Igor Živković, priznani srčni kirurg iz Inštituta za kardiovaskularne bolezni Dedinje v Srbiji. Pojasnil je, kaj bypass sploh pomeni, kdaj je najprimernejša rešitev in kaj lahko bolniki pričakujejo po operaciji.
Kaj je bypass?
Gre za kirurški postopek, pri katerem kirurg vzame zdravo krvno žilo iz drugega dela telesa, običajno noge ali prsnega koša, in jo presadi na zamašeno arterijo, da jo obvozi za lažji pretok krvi v srce. Z drugimi besedami, gre za "obvoz" okoli zamašene ali močno zožene žile.
"Bypass je ena najpogosteje izvajanih operacij – vsako leto jo opravijo pri več kot milijonu bolnikov po svetu," pravi dr. Živković.
Na Inštitutu Dedinje vsako leto opravijo približno 3.000 srčnih operacij, od tega več kot tisoč bypassov.
"Sam poseg poteka v več fazah. Najprej pripravimo krvne žile, ki jih bomo uporabili za 'obvoz'. Najpogosteje gre za površinsko veno z noge in eno arterijo iz prsnega koša. Da bi zmanjšali poškodbe, čedalje pogosteje uporabljamo endoskopske metode, torej odvzem žil s pomočjo majhne kamere," pojasnjuje kirurg.
Standardni dostop do srca pri bypassu vključuje rez in razprtje prsnega koša, vendar se na Dedinjah vse bolj uveljavlja minimalno invazivni pristop.
"Ta metoda ne vključuje rezanja prsne kosti. Operacijo izvedemo skozi majhen rez pod levo dojko, kjer všijemo nove krvne žile. Prednost takšnega pristopa je hitrejše okrevanje in manj zapletov. Vendar ni primeren za vse – v določenih primerih je klasični pristop varnejši," dodaja dr. Živković.
Razlika med bypassom in stentom
Čeprav oba posega rešujeta težave s koronarno boleznijo, gre za povsem različna pristopa.
"Bajpas premosti zoženo žilo, medtem ko se stent vstavi neposredno na mesto zožitve. Odločitev o vrsti posega sprejmemo glede na stopnjo bolezni, nujnost posega in splošno stanje bolnika," razlaga kirurg.
Kdo je kandidat za bypass?
Indikacija za bypass so hude in kompleksne zožitve koronarnih arterij, ki povzročajo težave – najprej ob naporu, kasneje tudi v mirovanju. Pogosti simptomi so bolečine v prsih (angina pektoris) in v hujših primerih srčni infarkt.
"Koronarna bolezen se lahko sprva kaže kot občutek pritiska ali dušenja ob fizičnem naporu. Kasneje so simptomi prisotni že pri manjših naporih, nato pa tudi v mirovanju. Takšna napredujoča slika kaže na resnost bolezni," opozarja strokovnjak. Včasih se bolezen pokaže nenadoma – kot srčni infarkt, ki je pogosto prvi znak, da z žilami nekaj ni v redu.
Za potrditev diagnoze in izbiro ustreznega zdravljenja so ključni preiskave, kot so koronarografija, obremenitveni testi in ultrazvok srca. Vsaka preiskava mora biti utemeljena in izvedena ob pravem času.
Kot vsaka operacija, tudi bypass ni brez tveganja. A po besedah dr. Živkovića je tveganje veliko manjše od posledic, ki jih lahko povzroči nezdravljena srčno-žilna bolezen.
"Bolniki, ki so kakovostno operirani, imajo odlično dolgoročno prognozo. Marsikoga po operaciji nikoli več ne vidimo na operacijski mizi. Uporabljamo krvne žile z dolgo življenjsko dobo – študije kažejo več kot 90-odstotno prehodnost tudi 20 let po posegu. To je prava moč kardiokirurgije," pravi.
Pomen preventive
Da sploh ne bi prišlo do potrebe po takšnem posegu, je ključnega pomena, da poskrbite za zdrav življenjski slog. To ni le priporočilo, temveč znanstveno potrjeno dejstvo.
"Življenjske navade so dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo. Zdrava prehrana z manj mastne, ocvrte hrane in več kuhanih jedi, belega mesa, rib, sadja in zelenjave je bistvena za nadzor ravni holesterola," svetuje zdravnik.
Fizična aktivnost naj bo zmerna – hitra hoja, plavanje ali kolesarjenje približno 60 minut dnevno bo blagodejno vplivalo na srce in krvni tlak.
"Kajenje je po raziskavah najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj bolezni ožilja. Če prenehate kaditi, bistveno zmanjšate verjetnost, da boste potrebovali kirurški ali intervencijski poseg. A to morate storiti pravočasno," opozarja dr. Živković.
Zdrav življenjski slog dopolnjujte z rednimi obiski pri zdravniku in preventivnimi pregledi. Ti lahko pomembno izboljšajo kakovost vašega življenja in zmanjšajo tveganje za zaplete. Tudi redno jemanje zdravil ter nadzor krvnega tlaka, sladkorja in maščob v krvi so temelj dolgoročne srčno-žilne zaščite.
Vir: zdravlje.kurir.rs
