Cepljenje proti gripi preprečuje zaplete! Cepivo je varno! Začetek cepljenja: 19. oktober

Večina bolnikov v bolnici ni cepljena

»Večina bolnikov, ki jih zdravimo v bolnišnicah, predvsem pa tistih, ki potrebujejo sprejem v Enoto intenzivne terapije (EIT), ni cepljenih proti gripi. Četudi cepljenje proti gripi ne prepreči vseh primerov okužb, pa cepljeni ljudje zbolijo z blažjo obliko, redkeje potrebujejo sprejem v bolnišnico in pri njih redkeje pride do sekundarnih bakterijskih zapletov.

Več smrtnih primerov je seveda med starejšimi bolniki, ki imajo pridružene bolezni in je njihovo splošno stanje slabo. Vendar imamo vsako leto v EIT tudi mlajše bolnike brez pridruženih bolezni. Žal tudi v tej skupini vsako leto kdo umre, torej smrtni primeri niso samo pri starejših bolnikih,« je na današnji novinarski konferenci poudarila infektologinja doc. dr. Mateja Logar, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Za koga bo cepljenje brezplačno?

»Predvideva se, da bo cepljenje brezplačno za vse, a v tem trenutku o tem težko govorimo. Trenutno velja, da bo stroške cepljenja v tej sezoni v skladu s Programom cepljenja Zavod za zdravstveno zavarovanje RS kril iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja za ranljive skupine: kronične bolnike, osebe, starejše od 65 let, nosečnice in osebe z izjemno povečano telesno težo ter za otroke v starosti od 6 do 23 mesecev, kar je letos novost.

Cepljenje pa sicer priporočamo vsem prebivalcem, starejšim od 6 mesecev - poleg ranljivih skupin še posebej zdravstvenim delavcem in zaposlenim v drugih nujnih službah, pa tudi svojcem ranljivih skupin,« je pojasnila epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., nacionalna koordinatorica programa cepljenja s Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Cepljenje se bo v ambulantah NIJZ po vsej Sloveniji pričelo v ponedeljek, 19. oktobra, cepiti pa se bo mogoče tudi pri osebnih zdravnikih.

Največ okužb z gripo je ravno med otroci in mladostniki. »Pri okoli eni četrtini sicer zdravih otrok pride v poteku bolezni do zapletov. Tudi nevrološki zapleti niso redki. Predvsem pri šolarjih so pogoste vrtoglavice in izgube zavesti. Predšolski otroci pa imajo pogosteje vročinske krče.

V lanski sezoni je bilo zaradi vseh opisanih težav ob gripi kar nekaj otrok, ki sem jih obravnaval, sprejetih v bolnišnico. Pogosto se ob gripi pojavijo zapleti, ki zahtevajo antibiotično zdravljenje; vnetje srednjega ušesa in pljučnica. Pogosto gripa povzroči tudi akutno poslabšanje kronične bolezni,« je najpogostejše zaplete opisal pediater Denis Baš, dr. med., vodja pediatrične ambulante na Juventina clinic Ljubljana ter podpredsednik Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Cepljenje še posebej priporoča otrokom, mlajšim od 5 let, ter otrokom s pridruženimi boleznimi, kot so srčne bolezni, bolezni dihal (astma, ponavljajoči bronhiolitisi), cerebralna paraliza ali druge nevrološke oziroma mišične bolezni, ter tistim, ki so imeli že vročinske krče, so nagnjeni k ponavljajočim vnetij ušes, imajo sladkorno bolezen ali bolezen, ki vpliva na zmanjšano delovanje imunskega sistema (anemija srpastih celic). Cepljenje priporoča tudi šolarjem, saj je vrhunec gripe običajno prav med zimskimi počitnicami in škoda bi bilo, da bi jih preživeli v postelji.

Starejši od 65 let so posebno ranljivi

Starejši so posebno ranljivi zaradi svoje krhkosti, saj s staranjem izgubljamo fiziološke rezerve. »V primerjavi s čvrstimi posamezniki krhkost za 2-3x poveča tveganje za smrt. Prevalenca krhkosti raste s številom kroničnih bolezni in starostjo. Ocenjuje se, da je med starejšimi od 65 let med 10 in 20% ljudi krhkih1,2. Vsi, ki smo kdaj preboleli gripo, se spomnimo, da smo se takrat počutili zelo slabo, bili onemogli, brez apetita, skratka resno bolni. Gripa torej predstavlja pomemben stres za naše telo in breme je lahko v kontekstu krhkosti preveliko,« je opozoril vodja Centra za geriatrično medicino na Interni kliniki UKC Ljubljana internist Gregor Veninšek, dr. med.

»Ko umre krhek star človek, morda pomislimo: »Saj je bil star in bolan…« A v resnici bi bil človek lahko star in bolan še naprej, bil pa bi živ, če ne bi bil zbolel za gripo,« je pristavil Veninšek, sicer tudi predsednik Slovenskega združenja za geriatrično medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Zapleti pri pretežkemu 45-letniku

Zapleti zaradi gripe pa ne ogrožajo samo starostnikov. »V prejšnji sezoni se je v naši intenzivni enoti zdravil moški, star 45 let, ki je bil v dobri fizični kondiciji, njegov edini dejavnik tveganja je bila debelost. Potek je bil zelo hud, s hudo pljučno prizadetostjo, na ventilatorju je bil približno 2 tedna.

Po odpustu je trajalo še približno 2 meseca, da je zmogel normalne dnevne obremenitve. Na pregledu prejšnji teden sem ugotovila, da mu je ostala precej huda pljučna prizadetost, zaradi katere se še vedno hitreje zadiha, prav tako ima težave s spominom in koncentracijo, kar je lahko posledica hude bolezni in dolgotrajnega zdravljenja v Enoti intenzivne nege,« je povedala doc. dr. Mateja Logar.

Opisala je, kako se počuti pacient, ki ga na Infekcijski kliniki obravnavajo zaradi hujših zapletov gripe: »Bolniki, pri katerih pride do hujših zapletov zaradi gripe, potrebujejo dodatek kisika, preko nosnega katetra, to je cevke, ki jo vstavimo v nos, ali preko posebnih mask, ali tudi preko debelejših nosnih cevk, preko katerih dovajamo na minuto tudi do 50 litrov kisika. To nekateri dobro prenašajo, nekatere pa zelo moti in te metode zdravljenja s kisikom ne prenašajo. Kjer to ne zadošča, lahko poskusimo zdravljenje intenzivirati s pomočjo neinvazivnih metod ventilacije, torej bolnika ne intubiramo, pri dihanju mu pomaga aparat. Pri najhuje bolnih pa je potrebna intubacija, torej vstavitev cevke preko ust v sapnik, in preko tega pomoč ventilatorja.

Bolniki, ki jih mehansko predihavamo, so v umetni komi; ko se njihovo stanje izboljša, pa jih pričnemo zbujati in prevedemo jih na podporne oblike ventilacije, da spet pridobijo moč, da lahko sami dihajo. V fazi, ko imajo bolniki v krvi znižan odstotek kisika, so pogosto bolj utrujeni, hitro se zadihajo, ne morejo dolgo govoriti, izčrpa jih že minimalen napor, kot je hoja do stranišča. Nekateri imajo tudi občutek dušenja in težkega dihanja.«

Doc. dr. Mateja Logar je navedla kronične bolezni, ki predstavljajo posebno tveganje za težji potek gripe:

- bolezni srca in ožilja (srčno popuščanje, hipertenzivna srčna bolezen, pljučno srce, okvara srčnih zaklopk, motnje srčnega ritma vključno z AF, prirojene srčne napake),
- kronične pljučne bolezni vključno z astmo, cistična fibroza,
- krvne bolezni (plazmocitom, mielodisplastični sindrom, levkemije,...)
- sladkorna bolezen,
- nevrološke bolezni (osebe, ki so v preteklosti utrpele možgansko kap in imajo nevrološke posledice, epilepsija, poškodbe možgan in hrbtenjače, degenerativne nevrološke bolezni,..)
- HIV/aids,
- rakave bolezni,
- bolezni in stanja, ki vplivajo na imunski sitem,
- kronične ledvične bolezni,
- debelost (ITM>40)
- metabolne motnje (mitohondrijske bolezni, prirojene metabolne bolezni)
ne smemo pozabiti na otroke z nevrološkimi boleznimi (okvar možganov in hrbtenjače, cerebralna paraliza, epilepsija, možganska kap, motnje v duševnem in telesnem razvoju, mišične distrofije in poškodbe hrbtenjače).

Gripa in covid-19: »Upam na najboljše, bojim se najhujšega«

Trenutno ni veliko podatkov o hkratni ali zaporedni okužbi z virusom gripe in koronavirusom, Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni pa opozarja4 na verjetnost, da hkratna okužba z gripo in covid-19 povzroči resnejše posledice. Internist Gregor Veninšek je komentiral zelo kratko: »Bojim se najhujšega, upam na najboljše.« Doc. dr. Mateja Logar pa je poudarila: »Iz dosedanjih izkušenj z drugimi virusnimi okužbami dihal vemo, da če pride do poškodbe sluznice dihal z enim virusom, je obramba proti drugim virusom slabša in zato lažje pride do okužbe. Poleg tega tako gripa kot covid-19 prizadeneta ne samo dihala, ampak tudi druge organe, vključno z imunskim sistemom, ki je po prestani okužbi oslabljen, zato je lahko naslednja okužba težja. Zato je pomembno, da poskušamo preprečiti okužbo z gripo, saj imamo na voljo varno in preverjeno cepivo.« Dodala je, da se lahko proti gripi cepijo tudi vsi, ki so preboleli covid-19 – pravzaprav je to zanje celo priporočljivo.

Cepivo proti gripi je varno

Doc. dr. Mateja Logar je pojasnila, da je cepivo proti gripi preverjeno cepivo, ki ga po enaki metodologiji izdelujejo že vrsto let: »Gre za neživo cepivo, torej je v cepivu samo delček virusa, kar pomeni, da ne moremo zboleti po cepljenju. Praviloma so neželeni učinki blagi, predvsem gre za bolečino na mestu cepljenja, lahko blago rdečino ali oteklino, le pri manjšem odstotku cepljenih se v 48 urah po cepljenju pojavi slabo počutje ali vročina.«

Začetek cepljenja: 19. oktobra v v ambulantah območnih enot NIJZ

Cepljenje proti gripi se bo v Sloveniji v ambulantah območnih enot NIJZ začelo v ponedeljek, 19. oktobra. Kdaj se je najbolj pametno cepiti? »Vedno je dobro prehiteti virus in se zaščititi takoj, ko je cepivo na voljo. Lahko cepimo tudi sočasno z ostalimi cepivi ob že planiranih preventivnih pregledih. Dokler traja sezone gripe, se cepljenje absolutno izplača. 10 do 14 dni po cepljenju se namreč razvijejo zaščitna protitelesa, ki nas varujejo pred okužbo še približno pol leta,« je pojasnil pediater Baš. Internist Gregor Veninšek je dodal: »Kakšna bo učinkovitost cepljenja in trajanje imunosti, je nekoliko odvisno od vrste povzročitelja gripe5. Vsekakor pa je učinkovitost zaščite za vse oblike gripe kakovostna vsaj štiri mesece po cepljenju. Zato vsem starejšim priporočam cepljenje, takoj ko se začne.«

S cepljenjem proti gripi ne zaščitimo le sebe, ampak tudi tiste ljudi okoli nas, ki se ne smejo cepiti. »Učinkovitost in varnost cepiva ni bila raziskovana pri mlajših otrocih od 6 mesecev, po drugi strani pa so ti otroci zelo ogrožena skupina, če zbolijo. Zato nosečnicam svetujemo cepljenje proti gripi, ki jih ščiti pred hujšim potekom gripe in prezgodnjim porodom, posredno pa zaščitijo tudi otroka, s protitelesi, ki se prenesejo preko posteljice. Prav tako naj bodo cepljene tudi vse osebe, ki bodo v kontaktu z otrokom, tako domači kot zdravstveno osebje,« je dejal Denis Baš.

Bo cepiva proti gripi dovolj?

Delež cepljenih proti gripi v Sloveniji po podatkih NIJZ narašča. »V zadnji sezoni se je proti gripi cepilo nekaj več kot 142.000 oseb, kar je skoraj 7% slovenskega prebivalstva. Med starejšimi od 65 let se je delež cepljenih povečal na skoraj 19%,« je povedala dr. Marta Grgič Vitek. Ali bo glede na napoved brezplačnega cepljenja cepiva dovolj za vse, ki se bodo želeli cepiti? »To je v veliki meri v pristojnosti Ministrstva za zdravje. Cepivo za gripo se vsako leto naroča približno pol leta pred začetkom cepljenja in ker smo na NIJZ pričakovali boljši odziv, smo naročili precej več odmerkov kot lani. Lani je bilo razdeljenih 182.000 odmerkov cepiva, letos smo jih naročili 270.000. Takrat seveda še ni bilo odločitve o tem, da bi bilo cepljenje brezplačno za vse prebivalce. Ali bo letos dovolj cepiva za vse, je torej težko napovedati,« so sporočili z NIJZ.

•  Preberite še:  Bi znali hitro in pravilno oživljati? V pomoč vam je lahko tudi popularna glasba (Video!)

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?