Kaj je motnja ADHD?

Kaj je motnja ADHD? (foto: Profimedia) Profimedia
28. 1. 2022

Hiperaktivnost, impulzivnost, nemogoče vedenje, nepozornost, nemirnost – vedenjske značilnosti, katerim marsikateri starš posveča premalo pozornosti. Vendar pa lahko otrokova hiperaktivnost skriva veliko več.

Sindrom ADHD (angl. Attention deficit hyperactivity disorder) je pomanjkanje pozornosti in motnja hiperaktivnosti. Gre za skupino vedenjskih in čustvenih motenj, ki se navadno pojavijo že v otroštvu (najbolj izrazito v obdobju med 3. in 7. letom) in zaradi katerih se otroci v šoli srečujejo s številnimi težavami.

Nezmožnost nadzorovanja vedenja in pozornosti, impulzivnost in hiperaktivnost vplivajo na učenje, vedenje in družbeno prilagajanje okolju.

Otrok zelo težko naveže stik z vrstniki, v težavah pa se znajde tudi pri učiteljih, saj velikokrat zaostaja z nalogami, je površen in moteč za okolico. Tako pogosto kljub visokim potencialom ne zmore dosegati dobrega učnega uspeha.

Kaj povzroča ADHD

Motnja je v večini primerov podedovana – pri otrocih, katerih starši so imeli v otroštvu podobne težave, obstaja več verjetnosti za ADHD.

ADHD je lahko tudi posledica neustreznega razvoja ploda med nosečnostjo (zaradi npr. izpostavljenosti alkoholu, zdravilom, drogam...) ali zapletov med porodom. Tudi stresni dejavniki in težje oblike otroških bolezni so lahko vzrok.

Poznamo tri tipe:

  • Hiperaktivno impulzivni tip,
  • nepozorni tip (ta velikokrat ne kaže hiperaktivno impulzivnih vedenj).
  • kombinirani tip (prisotni so vsi trije simptomi - hiperaktivnost, impulzivnost in motnja pozornosti).
Opozorilni znaki

Motnja postane najbolj izrazita v času šolanja.

  • Otrok preveč govori in je moteč za okolico,
  • se dolgočasi in ne kaže posebnega zanimanja za naloge
  • ali pa jih opravi napačno,
  • zavrača dejavnosti, kjer je potreben miselni napor,
  • hitro odneha,
  • pozablja potrebščine,
  • je motorično nemiren in
  • nepozoren.
Pogostost in zdravljenje

Težave pestijo približno 5 odstotkov otrok in so pogostejše pri dečkih kot deklicah. Zdravi se z zdravili, ki jih predpiše pedopsihiate, včasih pa so lahko v veliko pomoč tudi socialni pedagogi in učitelji.

Predvsem pa je v takem primeru pomembna pozornost in razumevaje staršev ter sistematičen pristop. Če je potrebno, naj starš poišče ustrezno strokovno pomoč.