Kaj je dobro in česa nikakor ne smete narediti, kadar je ljubljeni človek depresiven

13. 5. 2016 | Vir: Lisa
Deli
Kaj je dobro in česa nikakor ne smete narediti, kadar je ljubljeni človek depresiven (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Ko se svet obarva sivo, to ni izziv le za prizadete. Preberite, kaj vse bi morali vedeti o depresiji.

"Ko se ti zdi, da se boš utopil, vsi okoli tebe pa lahko dihajo."

To je le eden od stavkov, s kakršnimi poskušajo depresivni ljudje ubesediti svoje stanje.

Kako prepoznam depresijo?

Vsi poznamo dni, ko nam nič ne gre od rok in se počutimo preobremenjene in žalostne. Jasno, to je del življenja. Če pa ta pobitost traja dlje časa – in jo čutimo kot nekakšno notranjo zavoro, ne bo odveč, če postanemo pozorni. Prehod iz duševnega slabega razpoloženja v depresijo je večinoma zelo tekoč.

Ostane le negativno

Prizadeti se počutijo v dvomih, izžete, prazne in brez volje. Kot da bi depresija nanje legla kot nekakšna svinčena odeja.

Običajno slabo spijo, se težko osredotočijo, strah jih je, morda imajo tudi samomorilske misli, bolečine v hrbtu in trebuhu. Težko opravijo tudi najlažje naloge. Vzroki so lahko psihičen pritisk, negativne izkušnje (denimo izguba ljubljene osebe), pa tudi kronično obolenje ali genetska nagnjenost.

Kako se počuti depresiven človek?

Večina ljudi sicer razmišlja, da bi moral depresiven človek samo pod hladno prho in 'priti k sebi' ter nato pogledati na pozitivne plati življenja. Vendar na žalost ne gre tako.

Depresija namreč ni znak neke šibkosti ali mehkužnosti, temveč je dejansko bolezen. Pojavi se lahko v vsakem trenutku, deluje pa na celoten organizem. Nastane v možganih, med drugim zaradi pomanjkanja serotonina, zaradi česar je motena izmenjava informacij med živčnimi celicami.

Najhujši pri tem je občutek, da nikoli ne bo bolje. Pridruži se še globok strah, da nas bodo drugi zapustili ali pa da bo bolezen vplivala na delo. Številni tako kar nekaj časa skrivajo svoje stanje.

Kako lahko pomagam?

Za sorodnike je pomembno, da vedo za obstoj bolezni in se o tem pogovarjajo s prizadetim.

Te je običajno tudi sram oditi k zdravniku in sorodniki se lahko denimo ponudijo za spremstvo. Bolezen se zdravi predvsem s tabletami in psihoterapijo. Številni pacienti odklanjajo antidepresive. Toda bojazen, da lahko ta zdravila povzročajo odvisnost ali pa da spremenijo osebnost, je neosnovana. Prav nasprotno: pogosto pomagajo prizadetemu do takega stanja, da se je sposoben o svoji bolezni pogovarjati v terapevtski skupini, poskrbijo pa tudi, da se uravnovesi prenos elementov v možganih.

Depresivnim ljudem tudi prav nič ne pomagajo stavki, da bo jutri že bolje. Prav nasprotno: prevzame jih občutek krivde, ker 'ne delujejo'. Niti ni primerno govoriti o svojih izkušnjah. Bolje je, da ostanete odprti, prisluhnete osebi in ji date vedeti, da ste z njo in boste ob njej tudi v težkih obdobjih.

Pomembno: samomorilske misli vedno vzemite resno! Če je treba, pokličite tudi nujno medicinsko pomoč.

Kaj pa jaz?

Pogosto pride do točke, ko je dovolj tudi najbolj potrpežljivemu partnerju ali sorodniku. To je povsem normalno! Vedeti morate, da tako kot vi niste krivi za bolezen, tudi depresivne osebe ne morete pozdraviti sami!

Ljubezen in naklonjenost sta pomembna, vendar pri tem ne pozabite nase. Povlecite meje in skupaj poiščite pomoč v različnih terapevtskih skupinah.

Preberite še:

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"