Kaj povzroči nastanek multiple skleroze?

V Sloveniji je več kot 2.500 ljudi z multiplo sklerozo. (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
14. 2. 2012

Multipla skleroza je kronična avtoimuna bolezen osrednjega živčevja, ki prizadene možgane in hrbtenjačo. V Sloveniji je več kot 2.500 ljudi z multiplo sklerozo, kar nas umešča med države z veliko razširjenostjo. Multipla skleroza danes še ni ozdravljiva, obstajajo pa različna zdravljenja, ki bolezen upočasnijo.

Kdo najpogosteje zboli?

Najpogosteje zbolijo osebe med 20. in 40. letom starosti. Bolezen je redkejša po 45. letu (od 5 do 10 odstotkov). Ženske zbolijo pogosteje kot moški. Razmerje med bolnicami in bolniki je približno 2 : 1.

Kako nastane?

Možgani in hrbtenjača so sestavljeni iz sive snovi – sivine, v kateri so telesa živčnih celic, in bele snovi – beline, kjer so mielinizirani podaljški živčnih celic (živčna vlakna – aksoni). Ti tvorijo živčne proge, poti, po katerih potujejo živčni dražljaji. Mielinska ovojnica ščiti živčna vlakna, hkrati pa je zelo pomembna za hitrost prevajanja.

Pri multipli sklerozi pride do vnetja in propadanja mielinske ovojnice. Stanjšanje te ovojnice povzroči upočasnitev prevajanja dražljajev, njen propad pa je povezan tudi z okvaro in propadom živčnih vlaken, kar lahko prepreči prevajanje dražljajev.

Prevajanje je včasih tudi neustrezno, dražljaji potujejo po živčnih vlaknih, ki naj ne bi sodelovala pri njihovem prenosu. Posledice vsega navedenega so simptomi oziroma znaki, značilni za multiplo sklerozo.

Pri multipli sklerozi v osrednjem živčevju na več mestih nastanejo razpršena (multipla) različno velika vnetna žarišča. V belini so tudi druge celice, ki sodelujejo pri celjenju poškodovanih živčnih vlaken, kar lahko vodi do nastanka brazgotin (skleroze). Iz tega izhaja ime multipla skleroza, kar pomeni veliko brazgotin.

Kaj povzroči nastanek multiple skleroze?

Vzrok za nastanek multiple skleroze ni poznan. Nastanek bolezni je verjetno rezultat kombinacije dejavnikov iz okolja, okužb, dednosti in žilnih procesov, ki povzročijo iztirjen imunski odziv proti sestavinam lastnega telesa, natančneje mielinu, ki tvori ovojnice živčnih celic v osrednjem živčevju.

Je multipla skleroza dedna?

Multipla skleroza ni dedna bolezen, vendar je v družinah, kjer je nekdo že zbolel za MS, večja nagnjenost k bolezni. Genetska zasnova je torej pomembna, vendar skupaj z drugimi dejavniki.

Kakšni so simptomi in znaki pri multipli sklerozi?

Kot simptome označujemo motnje, ki jih opiše bolnik. Znaki pa so spremembe, ki jih pri pregledu ugotovi zdravnik. Simptomi in znaki so različni in odvisni od področij osrednjega živčevja, ki jih je prizadela demielinizacija, najpogosteje se pojavljajo v obliki zaporednih poslabšanj in izboljšanj bolezni.

Multipla skleroza lahko prizadene zaznavo, gibanje in mišljenje. To se lahko kaže kot motnje občutljivosti, težave z vidom, otrplost in oslabelost na eni strani spodnje polovice telesa, mravljinčenje, motnje v ravnotežju in motoriki, utrujenost, težave s kognitivnim mišljenjem, težave s sluhom, izguba mišične moči, tremorja, inkontinenca.

Kako ugotovimo, da imamo multiplo sklerozo?

Diagnozo multiple skleroze postavi nevrolog na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, analize cerebrospinalne tekočine, magnetno resonančnega slikanja in nevrofizioloških preiskav.

Kakšen je potek bolezni?

Multipla skleroza je nepredvidljiva bolezen različnega poteka, ki se od posameznika do posameznika razlikuje. Nekateri živijo mesece in leta z določenimi simptomi brez poslabšanj, pri drugih pa se simptomi stopnjujejo do hude invalidnosti.

Vsaj na začetku je za multiplo sklerozo značilen recidivno-remitenten potek, ki ga ima od 60 do 80 odstotkov bolnikov, kjer prvim simptomom oziroma znakom bolezni sledi manjše ali večje izboljšanje. Simptomi oz. znaki se lahko večkrat ponovijo, poslabšanja imenujemo zagoni. Zagon je pojav novih simptomov ali ponovitev prejšnjih.

Takšna oblika bolezni lahko pri 40 odstotkih bolnikov v šestih do desetih letih preide v sekundarno napredujočo obliko. Pri tej obliki se še vedno dogajajo zagoni bolezni, vendar so faze izboljšanja izredno šibke. Zdravstveno stanje bolnika po zagonu se nikoli ne povrne na stanje pred zagonom.
Pri primarno napredujoči multipli sklerozi se znaki vsaj 12 mesecev postopoma, vendar nepretrgoma slabšajo brez vmesnih izboljšanj.

Poznamo tudi benigen – ugoden potek bolezni, ki se pojavlja pri 15 odstotkih bolnikov, ki so lažje prizadeti, pri katerih tudi 15 let po začetku prvih simptomov oziroma znakov bolezen sploh ne napreduje.

Kakšno je zdravljenje multiple skleroze?

Multipla skleroza lahko povzroči pomembno prizadetost in zmanjšanje kakovosti življenja. Multipla skleroza danes še ni ozdravljiva, različna zdravljenja poskušajo upočasniti napredovanje bolezni, zmanjšati resnost in pogostost napadov, lajšati simptome in izboljšati oz. ohraniti kakovost življenja.

Pomembno mesto pri ohranjanju bolnikovih sposobnosti predstavljajo rehabilitacijski postopki. Celostno medicinsko, psihosocialno in poklicno rehabilitacijo načrtujejo in opravljajo zdravnik, fizioterapevt, logoped, psiholog, socialni delavec in zdravstveni tehnik ob sodelovanju bolnika.

Žiga Žigman, dr. med. v reviji Lisa

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri