S prihodom pomladi in toplejših dni vse več časa preživimo v naravi. Prav v tem obdobju pa se poveča tudi aktivnost klopov, majhnih zajedavcev, ki lahko prenašajo resne bolezni, med katerimi je najbolj znana lymska borelioza.
Čeprav ugriz klopa v večini primerov še ne pomeni okužbe, je pomembno vedeti, kako pravilno ukrepati, kdaj poiskati zdravniško pomoč in kako se učinkovito zaščititi.
Najpomembneje je klopa čim prej odstraniti
Odstranitev klopa je prvi in najpomembnejši korak po ugrizu. Po besedah dr. Sanela Hrkića, specialista urgentne medicine v bolnišnici Medicana Sarajevo, je priporočljivo, da klopa odstranite takoj, ko ga opazite.
»Čim krajši čas je klop prisesan na kožo, tem manjša je verjetnost prenosa povzročiteljev bolezni. V večini primerov je medicinsko upravičeno, da klopa odstranite sami, še posebej, če je dobro viden, lahko dostopen in imate pri roki ustrezno orodje, na primer pinceto, ter ni prisotnih znakov zapletov, kot so močna bolečina, oteklina ali alergijska reakcija. Bakterije, kot je Borrelia burgdorferi, ki povzroča lymsko boreliozo, se namreč običajno ne prenesejo takoj, ampak šele po določenem času hranjenja klopa,« za portal bljesak.info pojasnjuje dr. Hrkić.
Dodaja, da je zdravniško pomoč priporočljivo poiskati, če je klop prisesan na težko dostopnih ali občutljivih mestih, kot so lasišče, uho ali genitalni predel, če se klop med odstranjevanjem pretrga in del ostane v koži, pri majhnih otrocih, starejših osebah ali ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom ter ob razvoju izrazite lokalne vnetne reakcije.
»Pomembno je poudariti, da nepopolna odstranitev klopa še ne pomeni večjega tveganja za sistemsko okužbo, lahko pa povzroči lokalno vnetje ali sekundarno bakterijsko okužbo kože,« opozarja.
Pravilna tehnika odstranjevanja je ključna
Dr. Hrkić poudarja, da je pri odstranjevanju klopa tehnika izjemno pomembna. »Pravilna odstranitev klopa bistveno zmanjša tveganje za prenos povzročiteljev bolezni, vključno z lymsko boreliozo. Nepravilni postopki lahko povzročijo povečano izločanje kužnega materiala iz klopa v rano in s tem povečajo možnost okužbe.«
Za odstranjevanje priporoča uporabo tanke pincete, po možnosti z ozko konico. Klopa je treba prijeti čim bližje koži oziroma za njegovo glavo, ne za telo. Stiskanje telesa klopa namreč poveča možnost, da vsebina klopa pride v kožo.
Nato klopa počasi in enakomerno izvlecite naravnost navzgor. Pri tem se izogibajte vrtenju, sunkovitemu vlečenju ali stiskanju klopa. Cilj je, da odstranite celotnega klopa, skupaj z glavo.
Po odstranitvi mesto ugriza razkužite z alkoholom, jodom ali drugim antiseptikom in ga spremljajte še nekaj tednov.
Če del klopa ostane v koži, ga ne poskušajte agresivno odstranjevati z iglami ali podobnimi pripomočki. V večini primerov telo ostanek samo izloči, vseeno pa je treba mesto spremljati zaradi morebitnega vnetja.
Česa ne smete početi
Po besedah specialista ljudje pri odstranjevanju klopov pogosto naredijo napake, ki lahko povečajo tveganje za okužbo.
Klopa ne mažite z oljem, alkoholom, lakom za nohte, bencinom ali drugimi snovmi. Prav tako ga ne poskušajte "zadušiti" pred odstranitvijo in ne uporabljajte toplote, na primer žerjavice ali vžigalic.
»Najpomembnejša načela so hitro odstranjevanje, pravilna tehnika in čim manj nepotrebnega poseganja,« poudarja dr. Hrkić.
Antibiotiki večinoma niso potrebni
Na vprašanje, ali je po ugrizu klopa potrebna preventivna terapija, dr. Hrkić odgovarja, da antibiotiki v večini primerov niso potrebni.
»Preventivna uporaba antibiotikov po ugrizu klopa ni priporočljiva. Verjetnost prenosa okužbe je razmeroma majhna, še posebej, če je bil klop odstranjen v prvih 24 urah. Nepotrebna uporaba antibiotikov lahko povzroči neželene učinke in prispeva k odpornosti bakterij proti zdravilom,« pojasnjuje.
Kljub temu obstajajo primeri, ko zdravniki lahko razmislijo o preventivnem zdravljenju z enkratnim odmerkom antibiotika. To pride v poštev, če je bil klop prisesan več kot 36 ur, je bil odstranjen v 72 urah po opaženem ugrizu, če je do ugriza prišlo na območju z veliko pojavnostjo lymske borelioze in če pri osebi ni kontraindikacij za uporabo antibiotikov.
Ob tem poudarja, da takšna preventiva velja izključno za lymsko boreliozo. Za druge bolezni, ki jih prenašajo klopi, na primer klopni meningoencefalitis, učinkovite terapije po izpostavitvi ni. V teh primerih je ključna preventiva v obliki cepljenja.
Zdravstveno stanje spremljajte vsaj 30 dni
Po ugrizu klopa je priporočljivo zdravstveno stanje spremljati najmanj 30 dni in biti pozoren na morebitne simptome.
»Najpomembnejši zgodnji znak lymske borelioze je tako imenovani 'migrirajoči eritem' oziroma rdečina, ki se običajno pojavi od tri do 30 dni po ugrizu. Gre za rdeč madež, ki se postopoma širi, pogosto preseže pet centimetrov in ima lahko svetlejši center, zato spominja na tarčo. Običajno ni boleč in ne srbi izrazito,« opozarja dr. Hrkić.
Dodaja, da odsotnost simptomov v prvih dneh še ne pomeni, da okužbe ni, zato je spremljanje zelo pomembno.
Kdaj morate takoj k zdravniku?
Čeprav večina ljudi po ugrizu klopa ne zboli, obstajajo znaki, ki zahtevajo zdravniško obravnavo, saj lahko kažejo na okužbo ali razvoj bolezni.
Med opozorilnimi simptomi so:
- spremembe kože okoli mesta ugriza,
- povišana telesna temperatura brez jasnega razloga,
- izrazita utrujenost in slabo počutje,
- bolečine v mišicah in sklepih,
- glavobol in otrdel vrat,
- močan ali neobičajen glavobol,
- motnje vida,
- mravljinčenje ali oslabelost okončin,
- motnje ravnotežja,
- zmedenost ali spremembe zavesti,
- razbijanje srca,
- bolečina v prsih,
- vrtoglavica ali omedlevica.
Preventiva ostaja najboljša zaščita
Specialist poudarja, da je najboljša zaščita pred klopi preventiva. Prva obrambna linija je primerna obleka in pregled telesa po vrnitvi iz narave.
Pri gibanju v gozdu, visoki travi ali grmovju priporočajo dolge rokave in dolge hlače, hlačnice pa zataknite v nogavice ali obutev. Izbirajte svetla oblačila, saj klopa na njih hitreje opazite, ter nosite zaprto obutev.
Poleg zaščitnih oblačil je priporočljiva tudi uporaba repelentov oziroma kemične zaščite, kot so sredstva z DEET-om, ikaridinom (pikaridinom) ali permetrinom, ki je namenjen obdelavi oblačil, ne neposredno koži.
Strokovnjaki svetujejo tudi izogibanje tveganim območjem. Izogibajte se hoji skozi visoko travo in gosto grmovje, gibajte se po označenih poteh ter ne sedajte neposredno na travo ali gozdna tla.
Posebno pozornost namenite tudi hišnim ljubljenčkom, saj lahko klopi prek njih pridejo v dom. Priporočljiva je redna zaščita živali s protiparazitnimi pripravki ter pregled dlake po sprehodu.
Dr. Hrkić opozarja tudi na pomen cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, ki je priporočljivo zlasti za ljudi, ki pogosto obiskujejo območja z večjim tveganjem, gozdne delavce, planince in lovce.
Vir: bljesak.info
