Kožni rak

Preventivni pregled pri dermatologu (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
17. 8. 2013

Če ste čez dan dlje časa izpostavljeni soncu, ne pozabite na zaščito. Tudi ko ste na sprehodu ali na kolesu. Ob prekomernem izpostavljanju soncu lahko ultravijolični žarki povzročijo kratkotrajne in dolgotrajne škodljive učinke na kožo. Vse od manjših opeklin do nevarnega rakavega obolenja kože.

Kožni rak je sprememba na koži, za katero je značilna pretirana in nenadzorovana rast spremenjenih celic v povrhnjici.

Poznamo tri tipe kožnega raka, ki se med seboj razlikujejo glede na vrsto celic, iz katerih nastanejo:

  • bazalnocelični karcinom,
  • ploščatocelični karcinom in
  • maligni melanom.

Sprememba kože, ki se ob poškodbi ne zaceli, razbarvanje kože in sprememba obstoječega stanja so znaki, da gre za kožnega raka.

Bazalnocelični karcinom ali bazaliom (BCC)

Je oblika kožnega raka, ki nastane iz bazalnih celic pokožnice. Raste počasi, redko metastazira, kaže pa se kot suh, obarvan del kože s sijočo površino ali pa kot ranica, ki se ne zaceli, vozlič ali krastica.

Pojavlja se na koži, izpostavljeni UV-žarkom, najpogosteje pa na koži zgornjih dveh tretjin obraza (nos, lica, čelo, senca, uhlji).

Zdravljenje je učinkovito, saj ne povzroča zasevkov. Najpogosteje ga zdravimo kirurško, in sicer z izrezanjem obolelega tkiva (ekscizija). Na voljo pa so tudi terapije z laserji, citostatiki in rentgenskim sevanjem.

Poleg UV-žarkov pa so pomembni faktorji za nastanek bazalioma tudi kronična vnetja kože, genetske predispozicije in kancerogene snovi.

Ploščatocelični karcinom ali spinocelularni karcinom (SCC)

Je drugi najpogostejši kožni tumor. Je rak iz celic ploščatega epitelija, ki se pojavi večinoma pri starejših (po 60. letu), najpogosteje v spodnji tretjini obraza in spodnji ustnici. Lahko pa nastane kjerkoli na koži.

SCC raste infiltrativno, destruktivno in metastazira (pozno) v regionalne bezgavke. Na koži je videti zelo različno, kot umazano sive ali rjavo rumene hiperkeratotične spremembe ali kot erozije in ulceracije, ki jih pokrivajo kraste.

Prav tako je njegov nastanek povezan s povečano izpostavljenostjo UV-sevanju. Pomembni dejavniki pa so tudi kronična vnetja, predhodno rentgensko obsevanje, kronična izpostavljenost karcenogenim snovem (katran, poliklorirani aromatski ogljikovodiki, arzen).

Najpogostejše oblike ploščatoceličnega karcinoma:

  • Karcinom jezika – kaže se kot ranica ali vozliči na robu jezika. Okolno tkivo je izrazito trdo. Hitro metastazira, zato je potrebno čimprejšnje ukrepanje.
  • Karcinom ustnice – najpogosteje se pojavi na spodnji ustnici in se kaže kot neboleča erozija.
  • Karcinom penisa in karcinom vulve (karcinom na zunanjih ženskih spolovilih).

Ob zgodnjem odkritju je najboljša ekscizija, pri obsežnejših procesih pa kirurško zdravljenje kombiniramo še z rentgenskim obsevanjem.

Maligni melanom

Maligni melanom je najnevarnejša oblika kožnega raka. Nastane zaradi maligne preobrazbe pigmentnih celic (melanocitov) ob prekomerni izpostavljenosti sončni svetlobi.

V 70 odstotkih se pojavi kot novo znamenje kjerkoli na koži, v 30 pa se pojavi v že obstoječem kožnem znamenju. Umrljivost je zelo visoka, ker se hitro razširi na sosednja tkiva in organe.

Pojavi se lahko kjerkoli na koži, pri moških najpogosteje na hrbtu, pri ženskah pa na spodnjih udih.

Melanom je temno siv ali skoraj črn, nakazano modrikast, površinski, ploščat ali nodularen. Je asimetrične oblike, nepravilno ali nejasno omejen, nehomogeno pigmentiran.

Najpomembnejši dejavniki tveganja so genetična občutljivost, število melanocitnih nevusov, barva kože in las ter UV-sevanje.

Zdravljenje je kirurško. Ekscizijo napravimo glede na debelino in globino tumorja. Pri metastaski bolezni pa uporabljamo dodatne operativne posege in rentgensko obsevanje zasevkov.

Jelena Strel Kosmač, dr.med.