Strokovnjaki opozarjajo, katere navade lahko škodujejo zdravju vaših možganov in kaj lahko storite namesto tega.
Vaši možgani delujejo neprestano. Obdelujejo informacije, uravnavajo razpoloženje in skrbijo, da telo normalno deluje. Veliko ljudi posveča pozornost zdravju srca ali telesni teži, na zdravje možganov pa pogosto pomislimo šele takrat, ko se pojavijo težave, kot so pozabljivost, »megla v glavi« ali slabša zbranost.
Raziskave kažejo, da imamo mnogi vsakodnevne navade, ki možganom škodujejo, ne da bi se tega sploh zavedali. Sčasoma lahko vplivajo na spomin, koncentracijo in celo povečajo tveganje za kognitivni upad.
Dobra novica pa je, da lahko na veliko teh dejavnikov vplivate sami. Že majhne, a dosledne spremembe lahko dolgoročno pomembno prispevajo k boljšemu delovanju možganov.
Nevrologi opozarjajo predvsem na teh pet navad.
1. Spanje obravnavate kot nekaj nepomembnega
Čeprav med spanjem počivate, so vaši možgani zelo aktivni. Takrat odstranjujejo odpadne snovi, utrjujejo spomine in obnavljajo procese, ki so ključni za dobro kognitivno delovanje.
Nevrologinja Kimberly Idoko za portal eatingwell.com pojasnjuje, da se med spanjem možgani »čistijo« in utrjujejo spomin. Kadar spite premalo ali je spanec pogosto prekinjen, ti procesi ne potekajo pravilno, kar se lahko hitro pokaže kot slabša zbranost, utrujenost ali pozabljivost.
Dolgotrajno pomanjkanje spanja povezujejo tudi z večjim tveganjem za nevrološke bolezni in hitrejše staranje možganov. Občasna neprespana noč sicer verjetno ne bo povzročila večje škode, težava pa nastane, ko je slab spanec stalnica.
Pomembno je tudi, da ne prezrete motenj spanja, kot je spalna apneja. Ta lahko močno vpliva na kakovost globokega spanca, ki ga možgani nujno potrebujejo za obnovo.
2. Predolgo sedite in se premalo gibate
Dolgotrajno sedenje brez gibanja lahko neopazno škoduje možganom. Strokovnjaki opozarjajo, da premalo aerobne aktivnosti poslabša prekrvavitev, presnovo in zdravje žil, kar vpliva tudi na delovanje možganov.
Redna telesna aktivnost namreč izboljšuje pretok krvi, tudi v možganih, raziskave pa kažejo, da lahko že lahka vadba izboljša spomin, koncentracijo in sposobnost odločanja.
Nevrolog David Perlmutter opozarja še na eno težavo sodobnega časa: pasivne navade, kot sta neskončno brskanje po telefonu ali brezciljno gledanje televizije. Takšne aktivnosti možganov ne spodbujajo dovolj. Če možgani niso izzvani, začnejo postopoma »varčevati z energijo« in delovati manj učinkovito.
3. Nenehno ste izpostavljeni digitalnim vsebinam in večopravilnosti
Pametni telefoni, elektronska pošta, družbena omrežja in stalna obvestila možgane silijo v neprestano preklapljanje med nalogami.
Kimberly Idoko opozarja, da takšna digitalna preobremenjenost ohranja možgane v stanju stalne pripravljenosti. Posledično se slabšata pozornost in sposobnost uravnavanja čustev, hkrati pa se informacije težje shranjujejo v spomin.
Dodatno težavo predstavlja večopravilnost. Nevrolog William Scott Burgin poudarja, da možgani v resnici ne opravljajo dveh zahtevnih nalog hkrati, ampak hitro preklapljajo med njima. Vsak tak preklop porablja energijo in pozornost, kar lahko vodi v slabši spomin in večjo raztresenost.
4. Pogosto posegate po ultra procesirani hrani
Prehrana, bogata z ultra procesiranimi živili in dodanimi sladkorji, je povezana z vnetnimi procesi in presnovnimi motnjami, ki lahko vplivajo tudi na možgane.
Nevrolog David Perlmutter opozarja, da pogosto poseganje po sladkih pijačah, predelanih ogljikovih hidratih in nenehno poseganje po prigrizkih povzroča velike presnovne obremenitve za telo.
Kimberly Idoko dodaja, da ultra procesirana živila povečujejo oksidativni stres in vnetja, tudi v možganih. Posledice se lahko kažejo kot slabša koncentracija, občutek mentalne utrujenosti in »megla v glavi«.
Posamezen obrok seveda ne bo odločil o zdravju vaših možganov. Pomembno pa je, kakšne prehranske navade imate dolgoročno. Strokovnjaki priporočajo čim več polnovrednih živil, uravnotežene obroke in stabilen krvni sladkor.
5. Ignorirate težave s sluhom
Sluh je tesno povezan z zdravjem možganov, čeprav na to pogosto pozabimo.
Nevrolog Rab Nawaz Khan pojasnjuje, da morajo možgani pri nezdravljeni izgubi sluha delati bistveno več, da sploh razumejo zvoke. To povečuje kognitivno obremenitev in lahko vodi tudi v manj druženja ter socialne izolacije, kar je povezano s hitrejšim kognitivnim upadom.
Ker se težave s sluhom običajno razvijajo postopoma, jih ljudje pogosto spregledajo ali odlašajo z ukrepanjem. Prav zgodnje ukrepanje pa je lahko zelo pomembno za dolgoročno zdravje možganov.
Kaj lahko storite za bolj zdrave možgane?
Spreminjanje navad ni vedno preprosto, vendar lahko že majhni koraki naredijo veliko razliko. Nevrologi priporočajo predvsem naslednje:
- Poskrbite za kakovosten spanec: Vzdržujte reden urnik spanja, pred spanjem zmanjšajte uporabo zaslonov in ne ignorirajte težav, kot so smrčanje, lovljenje sape med spanjem ali stalna dnevna utrujenost.
- Gibajte se čez dan: Poskusite prekiniti dolga obdobja sedenja in v svoj teden vključite več hoje, aerobne vadbe ter nekaj vaj za moč.
- Dajte možganom čas za mir: Vsak dan si vzemite nekaj časa brez telefona, obvestil in stalnih dražljajev. Tudi možgani potrebujejo premor.
- Jejte čim manj predelano hrano: Na jedilnik vključite več polnovrednih živil, zelenjave, zdravih maščob in uravnoteženih obrokov. Mediteranska prehrana in dieta MIND veljata za zelo dobri izbiri za podporo zdravju možganov.
- Ohranite mentalno aktivnost: Berite, se učite novih stvari, rešujte probleme in ostanite radovedni. Učenje spodbuja procese, ki pomagajo možganom pri prilagajanju in ohranjanju vitalnosti.
Nevrologi se strinjajo, da imajo vsakodnevne navade velik vpliv na delovanje možganov. Slab spanec, premalo gibanja, stalna digitalna preobremenjenost, nezdrava prehrana in zanemarjanje sluha lahko sčasoma pustijo posledice. Dobra novica pa je, da lahko z nekaj spremembami veliko naredite za boljše delovanje možganov in kakovostnejše življenje tudi v prihodnosti.
Vir: eatingwell.com
