Mnogi verjamejo, da je to brezskrbno obdobje, a raziskovalec dolgoživosti opozarja, da ni tako.
Najnevarnejše leto v življenju ni ne v mladosti ne v starosti, temveč prvo leto po upokojitvi. Po besedah raziskovalca dolgoživosti in modrih con, Dana Buettnerja se takrat tveganje za smrt močno poveča, saj številni ljudje izgubijo smisel, rutino in občutek pripadnosti.
»Večino ljudi preseneti podatek, da je prav prvo leto po upokojitvi statistično najnevarnejše. Takrat opazimo nenaden skok smrtnosti, verjetno zato, ker ljudje izgubijo svoj socialni krog, občutek namena in pogosto tudi vsakodnevne navade, ki so jim dajale ritem,« na svojem Instagram profilu pojasnjuje Buettner.
»V modrih conah ljudje ne poznajo prave upokojitve. Ostajajo dejavni, pomagajo drugim in živijo s smislom vse do zelo poznih let,« dodaja.
Zakaj je izguba rutine lahko nevarna?
Psihologi potrjujejo, da nenadna sprememba tempa in občutka koristnosti lahko sproži depresijo, zmanjša telesno dejavnost, poslabša prehranske navade in s tem vodi v upad splošnega zdravja.
Zato strokovnjaki svetujejo, da si tudi po zaključku delovne poti poiščete nov smisel – skozi prostovoljstvo, skrb za druge, hobije, potovanja ali aktivnosti v skupnosti.
Na Japonskem, posebej na Okinawi, ljudje redko uporabljajo besedo »upokojitev«. Namesto nje živijo svoj »ikigai« – razlog, zaradi katerega zjutraj vstanejo. Prav ta občutek smisla, skupaj s telesno dejavnostjo, povezanostjo skupnosti in pretežno rastlinsko prehrano, velja za enega ključev njihove izjemne dolgoživosti.
»Ne umaknite se iz življenja, ko se umaknete iz službe. Ostanite dejavni, delite svoje znanje, bodite del skupnosti – in vidimo se pri stotih,« sporoča Buettner.
Vir: zdravlje.kurir.rs
