Oblecite se v rdeče

Oblecite se v rdeče (foto: Shutterstock.com) Shutterstock.com
30. 1. 2013

In se nam pridružite v boju proti nenadnemu srčnemu zastoju. Svetovna federacija za srce s svojimi člani po celem svetu organizira gibanje 'Go Red for Women' oz 'Obleci me v rdeče'.

Februar se v večin držav po svetu tako označuje kot Nacionalni mesec srca, za v petek, 1. februarja, pa se svetuje 'rdeča obleka', s čimer boste svoji okolici sporočili, da se je proti boleznim srca potrebno boriti skupaj.

Več nas bo, močnejši bomo

Prejšnja leta so bile v projekt vključene večinoma ženske, vendar določene mednarodne fundacije za srce letos želijo, da se akciji pridružijo tudi moški in otroci; dovolj je rdeča kravata, rdeča rutka, torbica ali kakšnem drug rdeč modni dodatek.

Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s kardiologinjo dr.Silvio Samarin Lovrič, dr.med.

Kaj je po vašem naloga in dolžnost vsakega od nas?

Rekla bi, da imamo dve glavni nalogi.

Prva je skrbeti zase in sicer tako, da upoštevamo zdrav življenski slog, torej se zdravo prehranjujemo, smo telesno aktivni, ne kadimo, premagujemo stres, si občasno merimo krvni tlak in damo določiti krvne maščobe, ob ev težav pa se pogovorimo s svojim zdravnikom.

Druga naša naloga je skrb za druge, predvsem  v svoji družini in lokalni skupnosti.

Sami vemo, da smo ljudje različni, eni za svoje zdravje skrbimo bolj, drugi manj. Predvsem ženske lahko s svojo naravno vlogo v družini vplivamo na celo družino, saj me po večini kuhamo in aktivnost sodelujemo pri tem, kaj družina počne v prostem času. Včasih lahko poskrbimo tudi za to, da npr. svojcem izmerimo krvni tlak.

Sicer pa je naša največja misija znati oživljati in z oživljanjem pomagati rešiti življenje, v kolikor seveda do tega pride. Vsakdo se lahko nauči oživljati - in vsi bi se morali. Na žalost, se večina očividcev ob nenadnem srčnem zastoju počuti nemočne, saj večinoma ne vedo, kako izvajati oživljanje. To dejstvo je zaskrbljujoče, predvsem zato, ker se 80% vseh nenadnih srčnih zastojev zgodi doma ali na javnih mestih, torej izven zdravstvenih ustanov.

Zakaj je takojšnje oživljanje pomembno?

Nenadni srčni zastoj je dogodek, kateri se ponavadi pojavi brez opozorila, ob tem srce zastane, preneha črpati kri in če oživljanje ni pravočasno, človek umre. V ozadju gre največkrat za motnjo ritma – ventrikularno fibrilacijo, katero lahko prekinemo le z električnim sunkom oz šokom.

Možnost  preživetja hitro upada s časom; če oživljanje pričnemo takoj in električni šok dovedemo v 1. minuti po dogodku, je možnost preživetja 90 %, če pa se oživljanje prične v 9. minuti po dogodku, je možnost preživetja le še 10 %, ob tem pa tudi velika možnost trajnih poškodb možganskih celic.

Kaj pravzaprav mora očividec ob nenadnem srčnem zastoju napraviti?

Takoj ukrepati, oz takoj pričeti oživljati in poklicati pomoč oz. 112. Temeljni postopki oživljanja z uporabo defibrilatorja, lahko v nekaj minutah  reši življenje. Če je defibrilator takoj na voljo, se bo možnost preživetja od nenadnega srčnega zastoja povečala za več kot 10-krat!

Kje se nenadni srčni zastoj največkrat zgodi?

Največkrat se zgodi izven bolnišničnega okolja oziroma izven zdravstvenih ustanov – statistični podatki za Slovenijo so 5 do 6 nenadnih srčnih zastojev na dan. Lahko se zgodi kjerkoli, največkrat je to doma ali na delovnem mestu ali katerem koli javnem mestu.

Preživetje osebe, ki doživi nenaden srčni zastoj je odvisno od tega, kako zgodaj se prične s temeljnimi postopki oživljanja in kako zgodaj se izvede defibrilacija – to je kako zgodaj se uporabi defibrilator, ki z električnim sunkom lahko ponovno vzpostavi srčni ritem in s tem tudi krvni obtok.

Ali je res, da se pojav nenadnega srčnega zastoja spreminja sezonsko?

Res je. Ravno na zadnjem Evropskem kardiološkem kongresu jeseni 2012 v Münchnu je bila predstavljena raziskava, kjer so ugotovili, da so zastoji  srca izven bolnišnice najpogostejši v zimskih mesecih, še posebej januarja, najmanjša pogostnost pa je v juniju in juliju.

Statistične primerjave so pokazale, da je bila pogostnost zastoja srca izven bolnišnice v januarju 1,61-krat večja kot v juniju.

Raziskovali so ugotovili tudi povezavo med pogostostjo zastoja srca izven bolnišnice in povprečno najnižjo temperaturo. Znižanje temperature za 1 °C je bilo povezano s povečanjem zastoja za 1,31 %, znižanje za 10 °C pa je njegovo pojavnost povečalo za 13,9 %.

Kaj je to pravzaprav defibrilator?

Defibrilator je manjša prenosna elektronska naprava, ki z električnim sunkom požene srce v normalen (reden) srčni ritem. Za defibrilator se pogosto uporablja kratica AED, katera prihaja iz angleščine in v osnovi pomeni Automated External Defibrillator.

Večina naprav je zelo enostavnih za uporabo, saj so v osnovi namenjeni laikom, torej jih lahko uporabi kdorkoli. Ob vklopu naprave se samodejno aktivira glasovno vodenje postopka oživljanja v slovenskem jeziku. Avtomatične defibrilatorje lahko tako varno in enostavno uporabljajo tudi ljudje brez medicinske izobrazbe.

Naprava je majhna, lahka in priročna. Preko dveh samolepilnih elektrod, ki jih prilepimo na bolnikov prsni koš, zazna električno aktivnost srca in jo analizira. Če ugotovi, da ima prizadeti prekatno fibrilacijo ali prekatno tahikardijo, svetuje sunek elektrike. Uporabniku to sporoči z zvočnim – govornim navodilom. Uporabnik se mora le odmakniti od bolnika in pritisniti utripajoči gumb in s tem dovesti šok.

V primeru, da srčni ritem ni prekatna fibrilacija oz. prekatna tahikardija, električni sunek ni potreben in naprava ga ne dovoli (četudi bi uporabnik pritiskal na sprožilni gumb). Napravo lahko torej priključimo na vsakega človeka, ki leži neodziven in ne diha. V primeru, da elektrošok ni potreben, nam z govornimi navodili pomaga izvajati temeljne postopke oživljanja.

V primeru, če ne gre za nenadni srčni ritem, se naprava ne bo sprožila. To je tudi tisto, kar največkrat skrbi tiste, ki nudijo prvo pomoč. Torej je vsakršna skrb, da bomo nekomu škodovali, ker nimamo izkušenj z uporabo defibrilatorja v celoti odveč.

V resnici je ravno obratno, če uporabimo defibrilator lahko rešimo življenje, če pa samo čakamo na reševalno ekipo, je lahko včasih že prepozno. Čas, ki preteče od nastopa srčnega zastoja do pričetka defibrilacije je ključen – če z njo pričnemo že v prvi minuti po zastoju srca, je uspešnost 90 %, če pa do defibrilacije mine 10 minut, pa le še 10 % .

Ali je v Sloveniji defibrilator zakonsko obvezen?

Na žalost še ne, ker trenutna ekonomska situacija države tega ne omogoča. V tujini je v veliko državah že zakonsko obvezen in sicer se ponavadi priporoča en defibrilator v krogu 300 metrov. Po raziskavah je v 90 % primerov srčnega zastoja prisoten očividec, ki bi lahko ukrepal in rešil človeka.

Glede na to, da je skoraj nemogoče vedno zagotoviti hiter prihod nujne medicinske pomoči, se svetuje nameščanje defibrilatorjev na javna mesta in v podjetja.  V kolikor na javnem mestu ali v podjetju ni defibrilatorja, očividci v večini primerov le pokličejo pomoč in čakajo reševalce, le redko sami pričnejo oživljanje.

V državah, kjer je defibrilator zakonsko obvezen, se smatra defibrilator za zakonsko obvezno opremo, tako kot omarica prve pomoči ali gasilni aparat.

Kaj je po vašem mnenju največji problem, da bi se število defibrilatorjev v Sloveniji povečalo?

V Sloveniji smo na žalost premalo seznanjeni s tem, kaj defibrilator sploh je. Torej stopnja ozaveščenosti je še vedno relativno majhna in za državami, kot so Francija, Nizozemska, Avstrija in podobne, precej zaostajamo.

V Sloveniji še vedno vse skupaj preveč sloni na ramenih entuziastov in prostovoljcev, stroka potrebo prepozna, vendar se zatakne pri možnostih financiranja.

Poznate kakšne primere podjetij, ki imajo defibrilatorje in so jih že uspešno uporabili?

Seveda. Delovno mesto oz podjetja so lokacije, kjer se nenadni srčni zastoj pogosto zgodi. Zadnji takšen primer je bil nedavno v enem  podjetju, katero je nekaj dni pred tem nabavilo defibrilator in z njim uspešno oživelo srce 30 letnika.

Poznamo pa tudi žalostne zgodbe, kjer so v podjetju v centru Ljubljane izgubili sodelavca, ker je strokovna pomoč prispela prepozno, defibrilatorja v bližini pa ni bilo.

Torej, v kolikor ima podjetje svoj lastni defibrilator je na nek način »varno podjetje«, saj se vedno ob nakupu defibrilatorja celoten kolektiv deležen šolanja izvajanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED.

Če želite, da je vaše delovno mesto ali  vaša lokalna skupnost varna, namestite tudi defibrilator, tako kot že imate omarico prve pomoči ali gasilni aparat.

In kaj bi lahko rekli za konec:

Obstaja en pregovor: »Kdor reši eno življenje, reši cel svet«. Imejto to v mislih, spodbujate srcu prijazen način življenja in naučite se temeljnih postopkov oživljanja. Nikoli se ne ve, morda jih boste morali kdaj uporabiti.

Zato v petek 1. februarja bodite vidni, bodite v rdečem, sporačajte sebi in drugim, da je naše srce le eno in se skupaj borite za ohranjanje zdravega srca.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri