Mlada mamica, ki se je dolga leta spopadala s slabostjo in bolečinami v trebuhu, je ves čas čutila, da je z njenim telesom nekaj resno narobe. Kljub temu so ji številni zdravstveni delavci dopovedovali, da gre za tesnobo ali da si težave zgolj domišlja. Vse dokler rentgenske slike niso razkrile presenetljive resnice. Takšnega izida ni pričakovala niti sama.
25-letna Nikki Noland iz Los Angelesa že več let živi s simptomi, kot so hude bolečine v želodcu, kronična slabost in napihnjenost spodnjega dela trebuha. Kot je povedala za Newsweek, ji težave »prevzamejo vsakdanje življenje« in močno omejujejo, kaj sploh še lahko počne.
»Zdi se mi, kot da mi je kronična bolezen vzela dele moje identitete,« pravi. »To je dolga pot, polna žalovanja. Ne izgubljate le telesnega zdravja, temveč imate občutek, da se spreminja tudi to, kdo ste.«
Ne spreglejte:
Dolga pot do odgovorov
V zadnjih letih je večkrat poiskala zdravniško pomoč, da bi končno dobila jasne odgovore. Diagnoze so se vrstile ena za drugo: endometrioza, kronične migrene, kronična slabost, fibromialgija, sindrom posturalne ortostatske tahikardije (POTS), hipermobilni Ehlers-Danlosov sindrom, lupus in gastroptoza druge stopnje.
Vsaka nova diagnoza je bila zanjo nov udarec. Življenje s kronično boleznijo je izčrpavajoče in psihično naporno, še posebej zato, ker veliko teh bolezni navzven sploh ni vidnih. A težav s prebavili ni mogla več prezreti, zato je poiskala mnenje specialista.
»Imela sem kronično slabost, hude bolečine v želodcu, napihnjenost spodnjega dela trebuha, težave z gibljivostjo prebavil in nenamerno izgubo telesne teže, ker sem težko jedla,« pojasnjuje.
V šestih letih je srečala nekaj izjemnih zdravnikov, ki so ji prisluhnili, pa tudi takšne, ki so njene simptome zavrnili oziroma jo prepričevali, da je izvor psihološki. Preobrat se je zgodil leta 2024, ko so ji diagnosticirali fibromialgijo. Ko je bila diagnoza uradno potrjena, so tudi drugi specialisti lažje sprejeli, da njene težave niso »le v njeni glavi«.
Šokantno odkritje na rentgenu
Sprva je sumila, da so bolečine v trebuhu in slabost povezane z Ehlers-Danlosovim sindromom. Januarja letos pa je opravila rentgensko slikanje zgornjega dela telesa s kontrastnim sredstvom (barijem) ter dodatne zapoznele posnetke trebuha. Slikali so jo tako v ležečem kot v stoječem položaju.
Prav stoječi posnetki so razkrili nekaj nepričakovanega. Medtem ko so bile slike v ležečem položaju videti povsem običajne, je bilo na stoječih jasno vidno, da se njeni organi ob stoji pomaknejo navzdol v medenico.
»Slikanje v stoječem položaju je bilo ključno, saj je spuščanje organov takrat bolj vidno. Presenetilo me je, kako izrazit je bil ta premik. Hkrati pa sem občutila olajšanje, ker je to pojasnilo številne moje simptome,« pravi.
Postavili so ji diagnozo visceralne ptoze druge stopnje in gastroptoze druge stopnje. Visceralna ptoza pomeni, da se trebušni organi pomaknejo nižje od svojega običajnega položaja, gastroptoza pa označuje spuščanje želodca.
Za ti diagnozi prej sploh ni slišala. Danes pa pravi, da pojasnjujeta marsikatero težavo, s katero se je soočala. Premikanja organov sicer ne čuti neposredno, opaža pa napihnjenost in občutek pritiska v spodnjem delu trebuha, ko stoji.
»Nisem vedela, da je spuščanje organov sploh lahko zdravstveno stanje. Sumila sem na Ehlers-Danlosov sindrom, a diagnoza me je vseeno presenetila. Ko pogledam nazaj, pa veliko stvari končno dobi smisel. Pred tem so mi rekli le, da imam preobčutljiv želodec,« dodaja.
Njeno stanje bi se lahko izboljšalo s ciljno usmerjeno fizioterapijo, ki krepi trebušne mišice in s tem nudi boljšo oporo notranjim organom. Medtem opravlja še dodatne preiskave, s katerimi želijo izključiti morebitna druga obolenja.
Svojo zgodbo deli z drugimi
Nikki že dlje časa na družbenih omrežjih deli svojo izkušnjo s kronično boleznijo, da bi ozaveščala javnost in se povezala z ljudmi v podobni situaciji. Po zadnji diagnozi je na TikToku objavila tudi rentgenske posnetke, ki so pritegnili veliko pozornosti in podporo številnih uporabnikov.
Pravi, da ji občutek, da ni sama, ogromno pomeni. Podpora skupnosti jo spodbuja, da še naprej deli svojo zgodbo.
»Izjemno sem hvaležna zdravnikom, ki se specializirajo za Ehlers-Danlosov sindrom in pomagajo pacientom krmariti skozi tako zapletena stanja. Te težave so pogostejše, kot si marsikdo misli, vendar številni zdravstveni delavci niso usposobljeni, da bi jih prepoznali. Družbena omrežja so lahko močno orodje. Če moja izkušnja pomaga vsaj eni osebi, da prej pride do odgovorov, je bilo vredno,« še pravi.
Vir: newsweek.com
