Predstavljajte si, da se že pri prvih znakih bolečine lahko odločite, naj izgine, in po kratkem času se to resnično tudi zgodi. Da lahko z močjo volje zacelite opeklino, ureznino ali počen čir. Dosežete, da se tumor zmanjša in upade. Premagate potrtost, tesnobo in druga boleča čustva. Zaenkrat nismo sposobni tako na hitro opraviti z boleznimi in s poškodbami, toda sposobnost samozdravljenja je nedvomno prisotna v nas.
Vedno so obstajali ljudje, ki so trdili, da vera v dobro lahko izboljša duševno in telesno zdravje, toda šele pred kratkim je bilo dokazano, da prepričanja in misli resnično vplivajo na telo v fizičnem smislu.
Želimo si, da bi lahko to sposobnost obvladali ter se naučili premišljeno in namenoma uporabljati um kot pomoč pri zdravljenju telesa. Zaenkrat to sposobnost uporabljamo naključno, nehote in pod vplivom sugestije, ter se učimo z branjem knjižnih uspešnic, kot so Skrivnost Rhonde Byrne, Spontana ozdravitev Gregga Bradena in Samozdravljenje duše in telesa Anite Škof ter najrazličnejše delavnice za samopomoč.
Placebo (v latinščini ‘ugajal bom’) je zasnovan na pomoti, prevari ali laži, toda njegovi učinki so resnični in otipljivi.
Zdravilo v možganski vijugah
V možganih ljudi, ki verjamejo, da dobivajo zdravilo – resnično ali ne – prihaja do zdravilnih biokemičnih sprememb. Če bolna oseba od osebe, ki ji zaupa, sliši, da bo dobila zdravilo, možgani proizvajajo hormone ugodja, kot so endorfin, endomorfin, dopamin in še nekatere sestavine. Ta kemični koktajl, izzvan z zaupanjem v zdravilnost terapije, omili bolečino, popravi razpoloženje, krepi osredotočenje, dviguje imunski sistem, normalizira krvni tlak, srčni utrip, dihanje, prebavo in spanje.
»Placebo aktivira naravni ‘sistem zdravstvene zaščite’, ki ga ima človeško telo. Pričakovanje olajšanja težav sproža mehanizem, ki povečuje telesno in duhovno dobro počutje«, pravi Benedetti.
Najmočnejši učinek placeba se je pokazal pri stanjih, ki so pod neposrednim nadzorom centralnega živčnega sistema, to so vse bolezni, pri katerih so prisotne bolečine, ter psihiatrične in nevrološke bolezni, kot so depresija, anksioznost in Parkinsonova bolezen.
To je razumljivo, ker placebo deluje prav na osrednji živčni sistem in tako zajema prav te bolezni. Pri zdravilih za depresijo in analgetikih odpade 50-odstotna učinkovitost na učinek placeba. Pacienti, ki so jim pravkar izpulili modrostni zob, doživljajo enako olajšanje, če jih resnično ali lažno zdravijo z ultrazvokom, pod pogojem, da tako oni kot zdravniki verjamejo, da je naprava vklopljena.
Blaženje bolečine je enako tistemu, ki ga povzroča resnično zdravilo, celo ob predpisovanju placeba namesto analgetika. Višek delovanja nastopi približno eno uro po jemanju, kot da bi šlo za resnični analgetik.
Toda raziskave so pokazale tudi presenetljive primere placeba. V eni od raziskav so zdravniki uspešno odpravili bradavice tako, da so jih obarvali z močnimi barvami brez medicinskih lastnosti in pacientom rekli, da bodo bradavice izginile, ko bo barva zbledela. V poskusu na astmatikih so odkrili, da se jim dihalne poti razširijo tudi, ko dobijo lažno sredstvo za inhalacijo. V 11 preiskavah je 52 odstotkov zbolelih za boleznijo vnetega črevesja izjavilo, da se počutijo bolje, čeprav so dobili lažno zdravilo, posnetki pa so pokazali zmanjšanje vnetja pri 50 odstotkih pacientov, zdravljenih s placebom.
Nekaterim ljudem manjka mehanizem placeba. Pri zbolelih za Alzheimerjevo boleznijo analgetiki delujejo slabše kot pri zdravih ljudeh, ker so njihove nevronske vezi pred čelnimi režnji možganov in centri za ugodje poškodovani. Sugestija o učinkovitosti zdravila jim ne pride do možganskega centra, ki bi moral sprožiti hormone ugodja. Medtem ko zdravi pacienti čutijo blagodejne učinke tako zdravila kot placeba, pacienti, ki si zaradi motnje v možganski skorji ne morejo predstavljati prihodnosti, čutijo le učinek zdravila.
Več na www.sensa.si
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
