Pljučni rak je najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji. Glavni razlog za visoko smrtnost so nespecifični simptomi, zaradi katerih bolniki pogosto poiščejo zdravniško pomoč prepozno.
Do pljučnega raka pride, ko celice v pljučih začnejo nenadzorovano rasti in tvoriti tumorje, ki ovirajo normalno delovanje dihal. Če bolezen ne zdravimo pravočasno, se rakave celice lahko razširijo tudi na druge dele telesa.
Najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji
Letno za rakom pljuč v Sloveniji na novo zboli okoli 1.600 ljudi, 1.200 jih zaradi te bolezni umre. Največje tveganje za razvoj bolezni imajo kadilci, pri katerih se nevarnost veča sorazmerno s trajanjem kajenja in številom pokajenih cigaret. Opustitev kajenja – tudi po več letih – znatno zmanjša tveganje za razvoj raka. Bolezen pa se, čeprav redkeje, lahko pojavi tudi pri nekadilcih.
Eden ključnih dejavnikov za uspešno zdravljenje je zgodnje odkrivanje bolezni – a v več kot 70 % primerov se rak odkrije šele v zadnjem stadiju, ko so možnosti za ozdravitev zelo omejene.
V Sloveniji v kratkem obljubljajo nov presejalni program (Luka), namenjen zgodnjemu odkrivanju pljučnega raka, pomembno pa je, da opazujemo svoje telo in se ob nenavadnih simptomih posvetujemo z zdravnikom.
Značilni in neznačilni simptomi
V zgodnjih fazah pljučni rak pogosto ne povzroča opaznih težav. Simptomi se običajno pojavijo šele, ko je bolezen že napredovala. Bodite pozorni na:
- dolgotrajen kašelj, ki ne mine,
- bolečine v prsih,
- izkašljevanje krvi (tudi v majhnih količinah),
- hripavost,
- težko dihanje ali piskanje v pljučih.
Prisotni so lahko tudi splošni simptomi, kot so utrujenost, izguba apetita, nenamerno hujšanje ali splošna oslabelost – podobno kot pri drugih oblikah raka. Ko se rak razširi, se lahko pojavijo še bolečine v kosteh, glavoboli ter otekanje obraza in vratu.
Če imate katerega od naštetih simptomov, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku. Preventivni pregledi so še zlasti priporočljivi za kadilce.
Dejavniki tveganja
Na nekatere dejavnike tveganja lahko vplivamo, na druge – kot je dednost – pa ne. Glavni dejavniki tveganja za pljučnega raka so:
- Kajenje: Kar 80–90 % bolnikov s pljučnim rakom so kadilci ali nekdanji kadilci.
- Pasivno kajenje: Tudi če ne kadite, vas dolgotrajna izpostavljenost cigaretnemu dimu ogroža.
- Pretekla obsevanja prsnega koša: Če ste v preteklosti prejeli radioterapijo zaradi druge vrste raka, se tveganje za pljučnega raka poveča.
- Izpostavljenost radonu: Radon je radioaktiven plin, ki nastane pri razpadu urana v zemlji in se lahko kopiči v zaprtih prostorih. Je drugi najpogostejši vzrok za pljučnega raka.
- Kancerogene snovi: Delo z nevarnimi snovmi, kot so azbest, arzen, krom ali nikelj, poveča tveganje, še posebej v kombinaciji s kajenjem.
- Družinska anamneza: Genetska predispozicija za pljučnega raka pomeni večje tveganje, zlasti če je kombinirana z drugimi dejavniki, kot sta kajenje in izpostavljenost onesnaženemu zraku.
Popolne zaščite pred pljučnim rakom ni, lahko pa tveganje znatno zmanjšamo. Za začetek je najpomembneje opustiti kajenje ter se izogibati izpostavljenosti tobačnemu dimu in strupenim snovem. V kolikor pa sodite v rizično skupino in pri sebi opazite katerega od simptomov, se posvetujte z zdravnikom ki vas bo po potrebi napotil na nadaljne preiskave.
Viri:
zdravlje.kurir.rs
nijz.si
