Bolniki z demenco in atrijsko fibrilacijo, ki prejemajo antikoagulantno zdravljenje z varfarinom, imajo nižje tveganje za ishemično možgansko kap, manjšo smrtnost in so brez povišanega tveganja za znotrajmožgansko krvavitev, je pokazala švedska epidemiološka raziskava, objavljena v strokovni reviji Journal of Alzheimer's Disease.
Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma pri odraslih in je vzrok za približno 20 odstotkov ishemičnih možganskih kapi. Za preprečevanje ishemičnih možganskih kapi pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo se uporablja antikoagulantno zdravljenje. Antikoagulantno zdravljenje je za preventivo možganske kapi redkeje predpisano pri bolnikih z demenco, čeprav trenutne smernice demence specifično ne navajajo kot izključitveni kriterij.
"Zdravljenje atrijske fibrilacije pri starejših bolnikih z demenco je kontroverzna tema. Višja starost je dejavnik tveganja za ishemično možgansko kap, po drugi strani pa je višja starost tudi dejavnik tveganja za krvavitev. Znano je, da imajo bolniki z demenco spremembe v možganovini, ki bi jih ob antikoagulantnem zdravljenju lahko bolj ogrožale za znotrajmožgansko krvavitev. Podatkov o tem je v literaturi malo, zato smo želeli preveriti, kakšno je tveganje in učinkovitost zdravljenja z varfarinom pri bolnikih z demenco," je povedala Ana Šubic, specializantka nevrologije in doktorska študentka Univerze v Ljubljani, ki je izvedla raziskavo skupaj s soavtorji na Inštitutu Karolinska v Stockholmu na Švedskem.
Raziskava je temeljila na podatkih o bolnikih iz švedskega nacionalnega registra za demence iz obdobja od 2007 do 2014. Med skoraj 50.000 bolniki, ki so bili v tem času vpisani v register, je več kot 8.000 bolnikov imelo znano atrijsko fibrilacijo. Približno četrtina od teh je bila zdravljena z varfarinom, več kot tretjina jih je prejemala aspirin ali drugo antiagregacijsko zdravljenje, tretjina pa ni prejemala zdravljenja, ki preprečuje strjevanje krvi (antitrombotičnega zdravljenja). Rezultati so pokazali, da zdravljenje z varfarinom, v primerjavi z bolniki brez antitrombotičnega zdravljenja, ni bilo povezano s povečanim tveganjem za znotrajmožgansko krvavitev ali krvavitve v splošnem. V primerjavi z bolniki z antiagregacijsko terapijo prav tako ni bilo povečanega tveganja za znotrajmožgansko krvavitev, je bilo pa zdravljenje z varfarinom povezano z blago povečanim tveganjem za krvavitve v splošnem.
"Rezultati te raziskave kažejo, da so bili bolniki, ki so prejemali zdravljenje z varfarinom v naši raziskavi, dobro izbrani in podpirajo uporabo antikoagulantnega zdravljenja pri določenih bolnikih z demenco," je povedala Sara Garcia - Ptacek, specialistka nevrologije in postdoktorska študentka na Inštitutu Karolinska.
"Gre za rezultate, pridobljene na zelo velikem številu bolnikov z demenco, ki so bili sistematično zbrani z uporabo registrov, kakor omogoča švedski zdravstveni sistem, kar ugotovitvam daje dodatno vrednost. Poudariti pa je treba tudi, da je demenca s svojimi značilnostmi in napredujočo naravo stanje, kjer je odločitev za izbiro zdravljenja še veliko bolj individualno prilagojena kot v običajni klinični praksi," pravi Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije in vodja Centra za kognitivne motnje Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"