Poleg odkrivanja rakavih obolenj je eno od najpomembnejših preiskovanj tudi pregledovanje živčnega sistema, saj omogoča najbolj natančen vpogled v razvejenost medsebojnih povezav v možganih in pregled hrbtnega mozga.
Slikanje notranjosti telesa z magnetno resonanco (Magnetic Resonance Imaging – MRI) je ena izmed novejših tehnik preiskovanja notranje zgradbe človeškega telesa, predvsem mehkih tkiv, kot so mišice, notranji organi, žile, vezi in živčni sistem, pri kateri se uporabljajo lastnosti magnetnega polja, radijskih valov in računalnika.
Zdravnikom se tako hitro in neboleče predstavi posamezne organe ali celotno telo, odvisno seveda od namena preiskave. Gre za metodo, povezano z magnetnimi lastnostmi nekaterih jeder atomov.
Prve uspešne poskuse slikanja z magnetno resonanco so opravili v New Yorku in dognanja objavili leta 1973, kar je hitro vzbudilo zanimanje po vsem svetu, tudi v Sloveniji. Pri nas je prvi diagnostični tomograf MRI v zdravstveni ustanovi začel delovati šele leta 1993, in čeprav se uporabljajo po vsej Sloveniji, jih še vedno primanjkuje, zato na tem področju še precej zaostajamo za razvitim svetom.
Izvajanje slikanja z magnetno resonanco zahteva napredno tehnologijo in usposobljeno osebje, ki mora znati upravljati napravo kot tudi pravilno razbrati rezultate preiskave.
Kaj odkriva?
Magnetna resonanca deluje brez rentgenskih žarkov, dosedanje preiskave pa niso pokazale škodljivih vplivov na človeški organizem, zato je primerna tudi za pogoste preglede v kratkem obdobju.
Napravo uporabljajo za odkrivanje številnih bolezni in je ena izmed temeljnih izbir v onkološki diagnostiki. Prav magnetna resonanca je močno spremenila preiskovanje in odkrivanje bolezni, ki se izražajo z milimetrskimi spremembami.
Poleg odkrivanja rakavih obolenj je eno od najpomembnejših preiskovanj tudi pregledovanje živčnega sistema, saj dopušča najnatančnejši vpogled v razvejenost medsebojnih povezav v možganih in pregled hrbtnega mozga.
Pri uvajanju novosti so pomembne raziskave delovanja možganov, ki so že tako napredovale, da so uporabne tudi v diagnostiki in načrtovanju zdravljenja. Funkcijsko slikanje možganov je pri nas že precej razvito, ni več le raziskovalna metoda, temveč je lahko tudi pomemben pripomoček pri načrtovanju nevrokirurških posegov pri operativni odstranitvi možganskih tumorjev.
S to metodo lahko namreč ugotovijo, ali bo po operaciji prizadeto področje skorje, odgovorno za posamezne gibe, govor ali razumevanje govora in podobno. Metoda temelji na fiziologiji možganskega žilja, ki se razširi v predelih aktivnih možganov.
Te nove preiskave bodo v pomoč pri otrocih z vedenjskimi motnjami. Pri nekaterih odraslih pa naj bi nevrološka magnetna resonanca pokazala več vrst možganskih bolezni, kot sta parkinsonova in alzheimerjeva.
Kako je videti preiskava?
Polurna preiskava se navadno opravlja v posebnem preiskovalnem prostoru. Bolnik leži oblečen na preiskovalni mizi v nekakšnem tunelu, v katerem mora biti med slikanjem popolnoma pri miru, saj premiki pokvarijo sliko ali povsem onemogočijo pregled.
Da se počuti bolj varno, je med preiskavo s pomočjo videokamere in mikrofona ves čas v povezavi z medicinskim osebjem, čeprav je postopek popolnoma neboleč in nenevaren. Bolniki, ki imajo strah pred zaprtim prostorom (klavstrofobijo), se lahko o tej težavi prej pogovorijo s svojim zdravnikom, ki jim nato na primer predpiše pomirjevalno sredstvo.
Priprava na preiskavo
Pogosto se zgodi, da se moramo na kakšno preiskavo posebno pripraviti. Navadno gre za omejevanje hrane oziroma pijače, pri nekaterih ultrazvočnih preiskavah notranjih organov pa moramo pred posegom piti večje količine vode. Pri pripravi na večino preiskav z magnetno resonanco ni treba biti tešč oziroma slediti kakršnemukoli načinu prehranjevanja – bolnikova prehrana pred preiskavo in po njej je lahko običajna.
Pa vendar je treba pred preiskavo z magnetno resonanco upoštevati nekaj pravil. Pomembno je, da zdravnika ali radiološkega inženirja pred pregledom obvestite o morebitnih kovinskih predmetih v organizmu ali nosečnosti. Bolnik namreč v ali na sebi ne sme imeti nobenega kovinskega predmeta, kot so zobne proteze, ure, zapestnice, uhani, očala, saj lahko ti vplivajo na magnetno valovanje in tako popačijo magnetno polje, s pomočjo katerega se preiskuje tkivo.
Povzročijo lahko namreč prekomerno pregrevanje in posledično celo poškodujejo bolnika oziroma onemogočijo slikanje predela telesa v bližini kovine. Najbolje je, da je bolnik oblečen v lahka oblačila in da obleka seveda nima kovinskih gumbov in sponk. Zdravnika moramo opozoriti tudi na morebitne poškodbe iz preteklosti, pri katerih so lahko v telesu ostali kovinski delci, in na kirurške posege, pri katerih so nam vsadili kovinske materiale.
Železomagnetni materiali lahko v stiku z močnim magnetnim poljem namreč povzročijo premike in posledično poškodbe tkiva. Zaradi magnetnega polja in radiofrekvenčnih pulzov, ki jih naprava proizvaja, pa naj z magnetno resonanco ne bi preiskovali osebe, ki so jim v telo vstavili naprave, kot so spodbujevalnik srčnega utripa, proteze, žilne zaponke in kovinske ploščice.
Čeprav v protetiki že od začetka devetdesetih let uporabljajo materiale, skladne z magnetno resonanco, pa ti še vedno toliko popačijo sliko, da preiskava s to napravo tam ni mogoča.
Za strokovno pomoč se zahvaljujemo prof. dr. Dušanu Šuputu z Inštituta za patološko fiziologijo medicinske fakultete v Ljubljani.
Živa M. Brecelj
vir: Elle
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
